Appeal dismissed; liquid requirement for set-off in enforcement proceedings strictly applied to non-liquid claims.

I. Pritožba se zavrne in se v zavrnilnem delu II. točke in v III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik krije sam svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Pogoj likvidnosti v pobot ponujene terjatve je v izvršilnem postopku pravilno presojati strogo in pobot dopustiti le v med strankama uravnoteženem položaju. Namen izvršilnega postopka je prisilna izpolnitev upnikove terjatve, ki je jasna in čista oziroma nesporna, torej taka, ki je upniku ni treba posebej dokazovati, saj je zanjo pridobil izvršilni naslov. Če dolžnik v ugovoru ne uveljavlja v pobot nasprotne terjatve, ki je ni treba posebej dokazovati, pobot ni dopusten. Mimo pogoja likvidnosti se lahko pobotanje izvede le v pravdi, katere namen je sodna razrešitev spornih razmerij.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo izvršbo za znesek 767,10 EUR (I. točka izreka), delno ugodilo ugovoru dolžnika in za znesek 361,39 EUR ustavilo izvršbo, v ostalem pa ugovor zavrnilo (II. točka izreka) ter odločilo, da dolžnik krije sam stroške odgovora na ugovor (III. točka izreka).

2. Proti takšni odločitvi se dolžnik v zavrnilnem delu II. točke in v III. točki pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), izrecno pa iz razloga zmotne uporabe določila 140. v zvezi 65. členom Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD). V bistvenem meni, da je dopusten pobot njegove terjatve do upnice iz naslova neupravičene obogatitve, ker je Zavodu RS za z. na podlagi 140. člena ZUTD vrnil zneske nadomestil za primer brezposelnosti, ki jih je prejela upnica. S plačilom zneskov nadomestil je vstopil v položaj Zavoda RS za zaposlovanje v razmerju do upnice. Meni, da je nastala navedena terjatev po pravnomočnosti izvršilnega naslova, zato jo lahko uveljavlja v ugovoru. Graja tudi stroškovno odločitev iz razloga, ker ni pravilno upoštevan dolžnikov uspeh. Predlaga, da sodišče druge stopnje spremeni izpodbijani del sklepa tako, da njegovemu ugovoru v celoti ugodi. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da niso izpolnjeni zakonski pogoji, da bi se v izvršilnem postopku upošteval pobot glede s strani dolžnika uveljavljane terjatve v zvezi z nadomestili za primer brezposelnosti. Sicer je dopuščeno uveljavljanje zunajsodnega pobota kot načina prenehanja terjatve tudi v izvršilnem postopki, a le ob izpolnitvi vseh materialnopravnih pogojev (311. - 318. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). Pri tem pravna teorija poudarja, da dolžnik lahko ugovarja v izvršbi prenehanje upnikove terjatve zaradi pobota le, če se je z upnikom o pobotu dogovoril ali v primeru, ko je podal izjavo o pobotu v času po nastanku izvršilnega naslova, a preden je bil vložen predlog za izvršbo.(1) Da bi podal pobotno izjavo pred vložitvijo izvršilnega predloga, dolžnik ni zatrjeval.

6. Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da je terjatev, ki jo želi uveljaviti dolžnik v pobot, nelikvidna v pomenu, da je med strankama sporna. Pogoj likvidnosti v pobot ponujene terjatve je v izvršilnem postopku pravilno presojati strogo in pobot dopustiti le v med strankama uravnoteženem položaju. Namen izvršilnega postopka je prisilna izpolnitev upnikove terjatve, ki je jasna in čista oziroma nesporna, torej taka, ki je upniku ni treba posebej dokazovati, saj je zanjo pridobil izvršilni naslov. Če dolžnik v ugovoru ne uveljavlja v pobot nasprotne terjatve, ki je ni treba posebej dokazovati, pobot ni dopusten. Mimo pogoja likvidnosti se lahko pobotanje izvede le v pravdi, katere namen je sodna razrešitev spornih razmerij.(2)

7. Da je dolžnik uveljavljal sporno terjatev, potrjuje obrazloženo nasprotovanje upnice njenemu obstoju v odgovoru na ugovor. Že dolžnik sam pa navaja kompleksno ozadje, ki vključuje razmerje s tretjim, ki ni stranka tega postopka, in za njegovo dokazovanje hkrati ponuja listine, ki z dokaznega vidika nimajo izvršilnemu naslovu primerljive kakovosti (dopis - priloga B2 in izpis - priloga B3), kar vse kaže na nelikvidnost terjatve.

8. Drugi razlogi sodišča prve stopnje, ki jih napada dolžnik v pritožbi, za pravilnost odločitve niso bistveni, ampak so le postranskega značaja. Glede obstoja pravne podlage neupravičene obogatitve se sodišču prve stopnje niti ne bi bilo treba izjasniti, saj je za zavrnitev ugovora že zadoščala obrazložitev o nelikvidnosti terjatve.

9. Tudi stroškovna odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Sicer je sodišče prve stopnje očitno pomotoma zapisalo, da gre za strošek odgovora na ugovor, namesto ugovora, a s tem izrek ni izgubil jasnega pomena zavrnitve dolžnikovega zahtevka za povrnitve stroškov, ki izhajajo iz postopka z ugovorom. Dolžnikov uspeh v postopku z ugovorom ne bi bil nič večji, če bi sodišče prve stopnje upoštevalo tudi s strani upnika umaknjeni del predloga za izvršbo, kot se neutemeljeno zavzema dolžnik v pritožbi. Umaknjeni del se nanaša le na del zamudnih obresti, delni uspeh s stransko terjatvijo pa šteje kot zanemarljiv.

10. Ker sodišče druge stopnje tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu II. točke in v III. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev o upničinih stroških pa je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

---.---

Op. št. (1) : V. Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 202.

Op. št. (2) : Primerjaj S. Cigoj, Teorija obligacij: splošni del obligacijskega prava, Uradni list RS, Ljubljana, 1998, str. 432.