Legislator Case Law & Legislation
UPRS sodba I U 1153/2014 ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.1153.2014 AI generated

Administrative court dismisses appeal rejection due to procedural error and remands case for substantive review.

Case Number UPRS sodba I U 1153/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The administrative court granted the plaintiff's complaint, ordering the revocation of the second-instance organ's decision rejecting the appeal. The court found the second-instance organ incorrectly dismissed the appeal because it failed to verify the plaintiff's power of attorney, despite evidence showing it was submitted within the deadline. Consequently, the court ruled that the organ must re-examine the appeal on its merits rather than addressing the underlying first-instance decision.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 64. člen 1. odst. 3.; Ker drugostopni organ zavrže pritožbo zaradi napačne presoje postopka, mora organ ponovno obravnavati pritožbo po vsebini in ne more zavrniti pritožbe na podlagi pomanjkljive dokazne osnove.

Keywords

AI generated
administrative appeal rejection power of attorney verification procedural error remand for substantive review administrative litigation costs

Cited Legislation

AI generated
3. člen Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu
64. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) 1. odst. 3.
25. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) 3. odst.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za kmetijstvo in okolje, št. 33008-256/2013/3 z dne 14. 5. 2014, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe toženi stranki, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Ker je bila odločitev drugostopnega organa o zavrženju pritožbe napačna in bi moral organ pritožbo tožnice obravnavati po vsebini, se sodišče ne bo spuščalo v vsebinsko presojo pravilnosti odločitve, ki jo je sprejel prvostopni organ, zato se o ugovorih tožnice, ki se nanašajo na to odločitev, ne bo izrekalo, jih bo pa moral presoditi drugostopni organ, ko bo pritožbo obravnaval po vsebini.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da se na delu GERK-a z identifikacijsko številko GERK_PID 4574931, domače ime RJ8_1, v velikosti 5277 m2, na delu GERK-a z identifikacijsko številko GERK_PID 4733905, domače ime RJ8_1(2), v velikosti 1363 m2 in na delu GERK-a z identifikacijsko številko GERK_PID 3488274, domače ime RJ2 v velikosti 8314 m2, ki jih je v evidenco GERK prijavila nosilka kmetijskega gospodarstva z identifikacijsko številko KMG-MID 100369146, kakor je grafično prikazano, vpiše prekrivajoči GERK (1. točka izreka), da se prekrivajočim GERK-om iz 1. točke izreka te odločbe pripišeta kmetijsko gospodarstvo z identifikacijsko številko KMG-MID 100369146, katere nosilka je tožnica, in KMG-MID 100482962, katerega nosilec je A.A. (2. točka izreka), da po dokončnosti te odločbe upravna enota po uradni dolžnosti vnese spremembe v evidenco GERK in o vpisanih spremembah stranke obvesti z izpisom iz registra kmetijskih gospodarstev (3. točka izreka) in da stroški postopka niso bili priglašeni (4. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je prejel vlogo A.A. za vpis GERK-ov na zemljiščih s parc. št. 1118/5, 1118/6, 1118/9, k.o. …, kateri je bila priložena izjava o oddaji teh zemljiščih v zakup od zakupodajalcev B.B. in C.C. Organ je ugotovil, da ima na teh zemljiščih že vpisane GERK-e kmetijsko gospodarstvo tožnice kot nosilke. Glede na 34. člen Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju Pravilnik) je organ po tem, ko je ugotovil, da vložnik izkazuje pravico do uporabe teh zemljišč, pozval tožnico, da predloži dokazila o pravici uporabe. Ker je tožnica tudi posredovala zakupno pogodbo, je organ razpisal ustno obravnavo zaradi razjasnitve dejanskega stanja. Po opravljeni obravnavi je organ zaključil, da A.A. in tožnica z zakupnikom D.D. izkazujejo pravico do uporabe teh zemljišč z zakupnima pogodbama, zaradi česar je odločil, kot izhaja iz izreka odločbe. Navedel je še, da pa lahko stranki predlagata pripis GERK-ov na svoje kmetijsko gospodarstvo na podlagi pravnomočnega akta organa ali medsebojno sklenjenega sporazuma o uporabi zemljišč.

Drugostopni organ je s sklepom zavrgel pritožbo D.D. Navedel je, da je njegovo pritožbo zavrgel, ker v spisih zadeve ni našel pooblastila tožnice, s katerim bi ta pooblastila D.D. za vlaganje pravnih sredstev v tem postopku, zaradi česar ga je pozval na predložitev pooblastila, ki pa se mu D.D. v danem roku ni odzval.

Tožnica je v tožbi navedla, da je odločitev napačna. Tožnica kot nosilka je predložila veljavno zakupno pogodbo, sklenjeno z lastnicama parcel, kar pomeni, da ima pravico do uporabe zemljišča. Ne drži, da v postopku ni bilo predloženo ustrezno pooblastilo za vložitev pritožbe, kar izkazuje s kopijo pritožbe in kopijo potrdila o priporočeni pošiljki. Prav tako ima tožnica kot sopodpisnica zakupne pogodbe pravico, da se udeležuje postopka zaradi varstva svojih osebnih koristi. Organ je tudi spregledal, da je potrebno za zakupe, daljše od dveh let, po Zakonu o kmetijskih zemljiščih objaviti ponudbo za zakup na oglasni deski, kar ni bilo storjeno in je zakupna pogodbe nasprotne stranke nična. Zato je predlagala, da se sklep drugostopnega organa odpravi in vrne toženki v ponovno odločanje, ki ji je dolžna povrniti stroške postopka in sodne takse. V dopolnitvi tožbe po pozivu sodišča je še predlagala odpravo prvostopne odločbe zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe Zakona o kmetijstvu in Obligacijskega zakonika.

Toženka na tožbo v danem roku ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Stranka z interesom A.A. na tožbo v danem roku ni odgovoril.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno zavrženje pritožbe iz razloga, ker je organ štel, da je ni vložila tožnica kot upravičena oseba.

Sodišče se strinja s tožničinim ugovorom o napačnem postopanju drugostopnega organa, ki je zavrgel pritožbo D.D.. Drugostopni organ je svojo odločitev utemeljil z naslednjimi dejstvi: - da se v spisu ne nahaja ustrezno pooblastilo tožnice D.D. za vlaganje pravnih sredstev in - da D.D. kljub pozivu organa v danem roku (tj. do 5. 5. 2014) ni predložil pooblastila tožnice za vložitev pritožbe zoper prvostopno odločbo. Sodišče ugotavlja, da listine, predložene k tožbi, kažejo na to, da je bilo pooblastilo za vložitev pritožbe dano. Tožnica je namreč k tožbi priložila kopijo pooblastila z dne 24. 4. 2014, iz katerega izhaja, da tožnica pooblašča D.D. za zastopanje za vpis oziroma spremembo podatkov v registru kmetijskih gospodarstev za celotni postopek – pritožbo št. 330-1343/2012-12, ter kopijo potrdila o oddaji pošiljke na drugostopni organ, oddani 5. 5. 2014, kar bi glede na iztek roka iz drugostopnega sklepa kazalo na to, da je bila pošiljka (pooblastilo) poslana pravočasno in bi moral drugostopni organ pritožbo tožnice, vložene po pooblaščencu D.D., obravnavati po vsebini. Sklep drugostopnega organa je zato že iz tega razloga nezakonit in ga je treba odpraviti.

Ker je bila odločitev drugostopnega organa o zavrženju pritožbe napačna in bi moral drugostopni organ pritožbo tožnice obravnavati po vsebini, se sodišče ne bo spuščalo v vsebinsko presojo pravilnosti odločitve, ki jo je sprejel prvostopni organ, zato se o ugovorih tožnice, ki se nanašajo na to odločitev, ne bo izrekalo, jih bo pa moral presoditi drugostopni organ, ko bo pritožbo obravnaval po vsebini.

Sodišče je zato tožbi iz razloga bistvene kršitve določb postopka ugodilo, sklep drugostopnega organa na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo drugostopnemu organu v ponovni postopek.

Odločitev o ugoditvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po 3. členu Pravilnika se tožniku, ki ga v postopku ni zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik in je bila zadeva rešena na seji, priznajo stroški v višini 15 EUR. Sodišče je tožnici te stroške priznalo, zahtevano sodno takso pa bo sodišče vrnilo tožnici po uradni dolžnosti.