Legislator Case Law & Legislation
UPRS sklep III U 162/2014 ECLI:SI:UPRS:2015:III.U.162.2014 AI generated

Administrative court dismisses appeal due to lack of legal interest after first-instance decision was revoked.

Case Number UPRS sklep III U 162/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The administrative court dismissed the plaintiff's appeal against a final administrative decision regarding a construction permit. The plaintiff argued that the first-instance organ incorrectly refused the permit without a required architectural survey, citing past similar decisions. The court rejected this claim because a prior lawsuit had already successfully revoked the contested administrative decision, leaving the plaintiff with no remaining legal interest to pursue.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 1. člen; 36. člen: In administrative proceedings, a court must dismiss an appeal if the plaintiff lacks legal interest because the contested administrative act has been revoked by a final judicial decision.

Keywords

AI generated
lack of legal interest administrative appeal revoked administrative act final judicial decision construction permit ZUS-1 procedural dismissal

Cited Legislation

AI generated
1. člen ZUS-1
36. člen ZUS-1

Cited Case Law

AI generated
III U 160/2014-14
2015 izdana sodba III U 160/2014-14, ki je postala pravnomočna, s katero je sodišče izpodbijano gradbeno dovoljenje Upravne enote Piran odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

Za tožbo zoper odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, tožeča stranka nima več pravnega interesa, saj je bila izpodbijana odločba prvostopenjskega organa odpravljena. Ker odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu ni več in ne učinkuje več na pravni položaj tožeče stranke, očitno ne posega več v pravice tožeče stranke.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka s tožbo izpodbija v uvodu navedeno odločbo upravnega organa prve stopnje, s katero je bil zavrnjen zahtevek družbe A. d.o.o. in družbe B. d.o.o. (v nadaljevanju investitorja) za novogradnjo večstanovanjske stavbe na zemljišču parc. št. 1443/4 k.o. ...

Tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da se območje predmetne gradnje ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območja planskih celot Strunjan (1), Fiesa-Pacug (2), Piran (3), Razgled-Moštra-Piranska vrata (4), Portorož (5), Lucija (7), Seča (8), Sečoveljske soline (10), Dragonja (12) in M SE/2 v Občini Piran (v nadaljevanju PUP). Predvidena gradnja se nahaja v razširjenem ureditvenem območju B nad cesto v Portorožu. Po določbi 4. člena Odloka o spremembi PUP (Uradne objave št. 23/2000, v nadaljevanju sprememba PUP) je treba za predmetno območje izdelati skupinsko (arhitektonsko in komunalno) zazidalno situacijo, s katero se določi lega, velikost objektov, dostopna cesta in priključitev na komunalno infrastrukturo (v nadaljevanju zazidalna situacija). Kljub pozivu občina navedenega dokumenta upravnemu organu prve stopnje ni dostavila, zato ni mogoče preveriti skladnosti predvidene gradnje z navedenim prostorskim aktom. Upravni organ druge stopnje je pritožbo tožeče stranke in investitorjev zoper izpodbijano odločbo zavrnil z obrazložitvijo, da je predvidena gradnja neskladna z prostorskim aktom, ki ureja to območje.

Tožeča stranka v tožbi izpodbija stališče prvostopenjskega upravnega organa, da brez zazidalne situacije ni mogoče odločati o skladnosti predvidene gradnje z veljavnimi prostorskimi akti in v nadaljevanju svoje stališče tudi utemeljuje in zaključuje, da je tudi brez zahtevane zazidalne situacije, katere tožeča stranka ni dolžna sprejeti, prvostopenjski organ v območju B od leta 2000 do danes izdal več gradbenih dovoljenj za eno in večstanovanjske objekte, ki so postala dokončna in pravnomočna. To pa pomeni, da je upravni organ očitno tudi brez dokumenta, na katerega se sklicuje, ugotavljal skladnost predvidene gradnje s pogoji PUP in izdajal ustrezna gradbena dovoljenja. V nadaljevanju ugovarja tudi odločitvi in razlogom odločitve upravnega organa druge stopnje, kateremu očita napačno uporabo materialnega prava, kar tudi obrazlaga. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje odpravi.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

V upravnem sporu sodišče zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo (1. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 v upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika.

Sodišče v predhodnem preizkusu tožbe tožbo zavrže iz razlogov, ki jih je zakonodajalec taksativno določil z določili od 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Na razloge iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1 mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

Sodišče je po vpogledu v sodni spis opr. št. III U 160/2014 ugotovilo, da je pri tem sodišču tekel spor, ki sta ga sprožili tožeči stranki A. d.o.o., in B. d.o.o., zoper isto gradbeno dovoljenje Upravne enote Piran, ki je izpodbijano v tem upravnem sporu.

V zadevi je bila dne 30. 1. 2015 izdana sodba III U 160/2014-14, ki je postala pravnomočna, s katero je sodišče izpodbijano gradbeno dovoljenje Upravne enote Piran odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.

Za tožbo zoper odločbo, ki je predmet tega upravnega spora, tožeča stranka nima več pravnega interesa, saj je bila izpodbijana odločba prvostopenjskega organa odpravljena. Ker odločbe, ki se izpodbija v tem upravnem sporu ni več in ne učinkuje več na pravni položaj tožeče stranke, očitno ne posega več v pravice tožeče stranke.

Glede na navedeno je sodišče na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.