Administrative court dismisses appeal because the contested part of the first-instance decision was replaced by the second-instance decision.
Legislator summary
AI generatedThe administrative court dismissed the plaintiff's appeal against the second-instance organ's decision regarding the calculation of procedural costs. The plaintiff argued that the first-instance decision's provision on cost reimbursement was illegal, but the second-instance organ had already modified this specific point, reducing the awarded amount. The court ruled that since the second-instance decision replaced the first-instance decision on this matter, the original provision no longer constituted a final administrative act capable of legal challenge.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu, prvi odstavek 2. člena; Sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, ki posegajo v pravni položaj stranke, zato je tožba zoper del prvostopenjske odločbe, ki ga je drugostopenjski organ nadomestil, nedovoljena.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
[JEDRO]
Tožnik izpodbija 5. točko izreka prvostopenjske odločbe o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012, v kateri so mu bili priznani stroški postopka v odmerjeni višini in odločeno, da se mu izplačajo na njegov račun v 30 dneh od vročitve odločbe. Upravni akt izpodbija torej v delu, ki je bil z odločbo pritožbenega organa spremenjen glede zneska, s katerim se tožnik ne strinja.
[OBRAZLOŽITEV]
Tožnik je vložil tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo drugostopenjskega organa in predlagal, naj sodišče omenjeno odločbo v zvezi s 5. točko prvostopenjske odločbe odpravi. Z izpodbijano odločbo je drugostopenjski organ ob reševanju tožnikove pritožbe spremenil 5. točko izreka prvostopenjske odločbe z dne 26. 1. 2015, in sicer tako, da je tožniku priznal stroške postopka v višini 24,06 EUR namesto na prvi stopnji priznanih 33,73 EUR, v preostalem delu pa je ostal izrek nespremenjen (1. točka izreka). Glede preostalega je bila pritožba zavrnjena (2. točka), prav tako tudi tožnikova zahteva za vračilo stroškov postopka (3. točka).
Tožnik je nato tožbo popravil. V vlogi z dne 21. 8. 2015 pojasnjuje, da jo vlaga v izogib dvomu, kateri akt izpodbija s tožbo. Navaja, da jo vlaga zoper 5. točko prvostopenjske odločbe, s katero je bilo odločeno o njegovi zahtevi za povračilo stroškov upravnega postopka. Predlaga, naj sodišče njegovi tožbi ugodi, 5. točko prvostopenjske odločbe (v povezavi z odločbo upravnega organa druge stopnje) kot nezakonito odpravi in mu prizna povrnitev vseh stroškov tega upravnega spora ter stroškov, nastalih v postopku pred prvostopenjskim in drugostopenjskim organom, z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podrejeno predlaga, naj sodišče tožbi ugodi in 5. točko prvostopenjske odločbe (v povezavi z odločbo upravnega organa druge stopnje) odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje z navodilom, naj tožniku v celoti prizna priglašene stroške, nastale v postopkih pred prvostopenjskim in drugostopenjskim organom, naloži pa naj mu tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Tožba ni dovoljena.
V upravnem sporu sodišče odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Upravni akt po tem zakonu je tudi upravna odločba, s katero je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek istega člena).
Tožnik izpodbija 5. točko izreka prvostopenjske odločbe z dne 26. 1. 2015 o odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2012, v kateri so mu bili priznani stroški postopka v odmerjeni višini in odločeno, da se mu izplačajo na njegov račun v 30 dneh od vročitve odločbe. Upravni akt izpodbija torej v delu, ki je bil z odločbo pritožbenega organa spremenjen glede zneska, s katerim se tožnik ne strinja. To pomeni, da je bila prvostopenjska odločba v tem delu odpravljena in jo je pritožbeni organ nadomestil s svojo vsebinsko odločitvijo, ki bo izvršena v 30 dneh od vročitve odločbe tožniku z nakazilom zneska na njegov račun. Ob odločitvi namreč ni posegel v tisti del 5. točke izreka prvostopenjske odločbe, s katero sta bila določena rok in način izvršitve obveznosti, s čimer je drugostopenjski organ odločil, da tudi za stroške, do katerih je tožnik upravičen, velja enak rok in način izvršitve, kot sta bila navedena že v izreku prvega upravnega akta.
Navedeno pomeni, da v tožnikov pravni položaj glede pravice do povračila stroškov posega 1. točka izreka drugostopenjske odločbe, ne pa 5. točka izreka prvostopenjske. Ker slednja v omenjenem delu nima narave upravnega akta v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, ne more biti predmet preizkusa zakonitosti v upravnem sporu. Sodišče je zato tožbo zavrglo (4. in 6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).
Kadar sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).