Appeal court rejects request for supplementary ruling as it cannot review correctness of prior decision.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the applicant's request for a supplementary ruling, ruling that such a procedure cannot be used to challenge the correctness of a prior decision. The applicant argued the lower court incorrectly denied full reimbursement of their appeal costs, but the court held that supplementary rulings only apply when a claim remains undecided, not when a decision is merely erroneous. Consequently, the request was dismissed because the proper remedy for alleged errors lies in a separate appeal, not a supplementary ruling.
Legislator headnote
AI generated325. člen ZPP; 332. člen ZPP: A supplementary ruling may be issued only when a claim or part of a claim has not been decided, not when the decision is potentially incorrect.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog tožene stranke za izdajo dopolnilnega sklepa se zavrne.
[JEDRO]
Z dopolnilnim sklepom ni mogoče preizkušati pravilnosti lastne odločitve (v konkretnem primeru odločitve o pritožbenih stroških tožene stranke). Po določbi 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP lahko sodišče izda dopolnilni sklep le v primeru, kadar o kakšnem od zahtevkov ali delu zahtevka ni odločilo, ne pa tudi, kadar je njegova odločitev morebiti nepravilna. Tožena stranka višjemu sodišču v predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa očital ravno slednje, da je torej o njenih stroških odločilo nepravilno, ker ji ni priznalo vseh priglašenih pritožbenih stroškov, kar pa ne more biti predmet dopolnilnega sklepa.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Višje sodišče je 1. 9. 2015 izdalo sklep, s katerim je (I.) pritožbo tožeče zavrnilo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, I Pg 2520/2014 z dne 17.12.2014 v prvem odstavku izreka potrdilo, (II.) pritožbi tožene stranke zoper drugi odstavek navedenega sklepa delno ugodilo tako, da je tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 493,91 EUR, v preostalem delu pa pritožbo tožene stranke zavrnilo, (III.) zavrnilo pritožbo tožene stranke zoper dopolnilni sklep in le-tega potrdilo ter (IV.) tožeči stranki naložilo plačilo pritožbenih stroškov tožene stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Tožena stranka je 28. 9. 2015 pravočasno predlagala izdajo dopolnilnega sklepa. Navedla je, da je uspela s pritožbo z dne 7. 1. 2015, zato bi ji moralo višje sodišče dosoditi pritožbene stroške tudi za to pritožbo.
3. Predlog za izdajo dopolnilnega sklepa ni utemeljen.
4. Z dopolnilnim sklepom ni mogoče preizkušati pravilnosti lastne odločitve (v konkretnem primeru odločitve o pritožbenih stroških tožene stranke). Po določbi 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP lahko sodišče izda dopolnilni sklep le v primeru, kadar o kakšnem od zahtevkov ali delu zahtevka ni odločilo, ne pa tudi, kadar je njegova odločitev morebiti nepravilna. Tožena stranka višjemu sodišču v predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa očital ravno slednje, da je torej o njenih stroških odločilo nepravilno, ker ji ni priznalo vseh priglašenih pritožbenih stroškov, kar pa ne more biti predmet dopolnilnega sklepa.
5. Ne glede na navedeno, višje sodišče pritožniku pojasnjuje: pritožbena navedba, da je tožena stranka uspela s pritožbo z dne 7. 1. 2015, drži le delno. Tožena stranka z navedeno pritožbo, s katero je izpodbijala drugi odstavek sklepa sodišča prve stopnje z dne 17.12.2014, ni uspela v celoti (glej II. točko izreka sklepa I Cpg 1025/2015 z dne 1.9.2015), zato na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP ni bila upravičena do povračila vseh pritožbenih stroškov, pač pa le do sorazmernega dela, kot so ji bili pritožbeni stroški tudi priznani. S pritožbo z dne 20.4.2015 tožena stranka ni uspela, zaradi česar po prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP, za to pritožbo ni bila upravičena do povračila stroškov. Odgovor na pritožbo, ki ga je tožena stranka vložila 25. 2. 2015, ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (prim. prvi odstavek 155. člena ZPP), zato tožena stranka tudi do povračila teh stroškov ni bila upravičena.