Appeal allowed: Criminal complaint is not a police report; victim's refusal to testify does not justify excluding the complaint record.

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne preiskovalnemu sodniku v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Kazenska ovadba ni obvestilo, ki ga policisti zberejo od osebe na podlagi 148. člena ZKP. Kazenska ovadba je obvestilo državnemu tožilcu, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje. Zanjo je značilna odsotnost sleherne pobude s strani državnih organov, saj gre za prosto odločitev ovaditelja, da državnega tožilca seznani z določeno informacijo. Pri zbiranju obvestil pa gre, nasprotno, za dejavnost uradnih oseb državnega organa, ki lahko v ta namen osebe tudi vabijo k sebi. Zapisnika o sprejemu ustne ovadbe zato ni mogoče opredeliti v smislu določila drugega odstavka 83. člena ZKP kot obvestila, ki ga je dala policiji oseba, ki ne sme biti zaslišana kot priča. Izločitev zapisnika o sprejemu ustne ovadbe iz spisa zato na tej podlagi ni mogoča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom iz kazenskega spisa izločilo zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oškodovanca A. (pravilno: B.) na listovnih številkah 4 in 5.

2. Zoper sklep se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb kazenskega postopka pritožuje okrožni državni tožilec. Predlaga, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se zapisnik iz kazenskega spisa ne izloči, podredno pa, naj sklep razveljavi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je oškodovanec policistom ovadil svojega sina, nato pa se je pred preiskovalnim sodnikom odrekel pričevanju na podlagi okoliščine iz 2. točke prvega odstavka 236. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Z drugim odstavkom 83. člena ZKP je med drugim predpisano, da preiskovalni sodnik izda sklep, s katerim izloči obvestila, ki so jih dale policiji osebe, ki so se na podlagi 236. člena ZKP odrekle pričevanju. Pritožnik utemeljeno opozarja, da kazenske ovadbe (147. člen ZKP) ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga policisti zberejo od osebe (148. člen ZKP). Pri zbiranju obvestil po 148. členu ZKP gre namreč za dejavnost uradnih oseb državnega organa – policistov, ki lahko v ta namen osebe tudi vabijo k sebi (tretji odstavek 148. člena ZKP). Za kazensko ovadbo, ki je po svoji naravi obvestilo državnemu tožilcu, da je bilo izvršeno kaznivo dejanje, pa je značilna odsotnost sleherne pobude s strani državnih organov, saj gre za prosto odločitev ovaditelja, da državnega tožilca seznani z določeno informacijo. To velja tudi v položaju, ko kazenska ovadba ni podana pristojnemu organu (državnemu tožilcu), temveč policiji, ki jo na podlagi tretjega odstavka 147. člena ZKP sprejme in pošlje državnemu tožilcu. Izločitev zapisnika o sprejemu kazenske ovadbe na podlagi drugega odstavka 83. člena ZKP zato ne pride v poštev. Podobno stališče sta zavzeli tudi procesna teorija(1) in sodna praksa.(2)

5. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo preiskovalnemu sodniku v nadaljnji postopek.

Op. št. (1): Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem. GV založba, Ljubljana 2004, str. 192.

Op. št. (2): Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 35/2003 z dne 2. 12. 2004, sklep Višjega sodišča v Celju I Kp 337/2009 z dne 13. 4. 2010 in sklep Višjega sodišča v Mariboru V Kp 22595/2015 z dne 22. 7. 2015.