Appeal dismissed; small value civil case appeal limited to procedural errors and misapplication of substantive law.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Podatki v listinah so pregledni, maloštevilni ter kot taki povsem razumljivi (tožena stranka ni izkazala razumnega dvoma v nasprotno), zato jih tožeča stranka ni bila dolžna povzemati v svojih vlogah oziroma je sodišče prve stopnje ravnalo pravno dopustno, ko je podatke navedene v specifikacijah štelo za del tožničine trditvene podlage.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 83084/2013 z dne 24. 5. 2013 v 1. in 3. odstavku izreka ohranilo v veljavi (I. točka izreka) in toženi stranki naložilo v plačilo 42,00 EUR tožničinih pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper takšno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, oziroma podrejeno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti je sodbo mogoče izpodbijati samo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da izpodbijana sodba vsebuje zadostne razloge o vseh odločilnih dejstvih, obrazložitev je logična, jasna in ne vsebuje nobenih nasprotij, zato pritožbeno zatrjevana kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

7. Prav tako tožena stranka v pritožbi neutemeljeno navaja, da tožeča stranka ni podala zadostne trditvene in dokazne podlage glede temelja vtoževane terjatve. Tožeča stranka je namreč že v dopolnitvi tožbe pojasnila, da toženi stranki kot uporabnici etažne enote na naslovu B., na podlagi Pogodbe o dobavi toplote z dne 1. 6. 2008 in 11. 1. 2012, ki ju je za etažne lastnike po njihovem pooblastilu podpisal upravnik objekta, dobavlja toploto, teh pravnoodločilnih dejstev pa tožena stranka ni prerekala, zato se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP), do takšnih (med pravdnima strankama očitno nespornih) dejstev pa se sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno posebej opredeljevati.

8. Tožeča stranka je podala tudi zadostne trditve glede višine vtoževane terjatve (iz navedb tožeče stranke, predloženih listin oziroma javno dostopnih podatkov je jasno razvidna priključna moč toplotnih naprav, količina in cena dobavljene toplotne energije, strošek vzdrževanja merilne naprave, kot ključ delitve stroškov) in so nasprotni pritožbeni očitki neutemeljeni. Do pritožbenih navedb, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 214. člena ZPP, pa se pritožbeno sodišče ni vsebinsko opredeljevalo, saj z njimi pritožnica uveljavlja relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, zaradi katere pa sodbe v sporih majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati (prvi odstavek 458. člena ZPP).

9. Ker je torej tožeča stranka izkazala obstoj pogodbenega razmerja, njegovo realizacijo, kot tudi na kakšen način je prišla do višine vtoževane terjatve, se je trditveno in dokazno breme o tem, da vtoževane terjatve ni dolžna plačati, prevalilo na toženo stranko. Šele, če bi ji to uspelo, bi njena obveznost prenehala in bi sodišče prve stopnje moralo tožbeni zahtevek zavrniti. Ker pa tega ni zmogla (čeprav je imela po predložitvi listin tožeče stranke za to vse možnosti) in je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožeča stranka zahteva celo manj, kot bi ji šlo po predstavljenem ključu delitve (v zvezi s tem pritožbeno sodišče poudarja, da je sodišče upravičeno opraviti preizkus višine vtoževane terjatve in za kaj takega ne potrebuje podlage v navedbah strank, kot se to zmotno zavzema pritožnica), je toženo stranko utemeljeno obsodilo na plačilo vtoževanega zneska.

10. Navedenega dejstva ne more spremeniti niti pritožbeni očitek, da naj bi sodišče prve stopnje sámo, brez ustrezne trditvene podlage, pri svoji odločitvi upoštevalo podatke, kot izhajajo iz predloženih listin. Tožeča stranka je namreč v drugi pripravljalni vlogi izrecno navedla, da ji je upravnik sporočil ključ delitve stroškov (in v ta namen predložila e-sporočilo upravnika) oziroma, da so natančnejši podatki glede višine vtoževane terjatve razvidni iz predloženih računov, pri čemer pritožbeno sodišče ugotavlja, da so podatki v listinah pregledni, maloštevilni ter kot taki povsem razumljivi (tožena stranka ni izkazala razumnega dvoma v nasprotno). Posledično jih tožeča stranka tudi ni bila dolžna povzemati v svojih vlogah oziroma je sodišče prve stopnje ravnalo pravno dopustno, ko je podatke navedene v specifikacijah štelo za del tožničine trditvene podlage.

11. Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje prekoračilo tožbeni zahtevek so pavšalne, saj jih pritožnica z ničemer ne pojasni in tudi ne podpre z morebitnimi dokazi. Kot takšne zato ne morejo omajati pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje. Enako velja za pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo prvega odstavka 70. člena SZ-1, saj vprašanje na kakšni podlagi je tožeča stranka prišla do podatkov o toženi stranki za odločitev ni pravno odločilno.

12. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker tožena stranka z uveljavljanimi pritožbenimi razlogi ni uspela, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek, krije tožeča stranka sama svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).