Appeal dismissed; legal costs belong to the party, not the lawyer, so bankruptcy declaration was unnecessary.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's order for legal costs. The appellant argued that the defendant should have been declared bankrupt to recover costs, claiming the lawyer failed to do so. The court ruled that legal costs are incurred by the party themselves, not their lawyer, meaning bankruptcy proceedings were not required for cost recovery.
Legislator headnote
AI generated152. člen ZPP; 154. člen ZPP: Legal costs are borne by the party who causes them, not their lawyer; therefore, declaring the party bankrupt is not a prerequisite for cost recovery in this context.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka potrdi.
II. Tožeča stranka sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 108,33 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka dalje do izpolnitve obveznosti.
[JEDRO]
Vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji (152. člen ZPP), zato se s povračilom stroškov odloča o poplačilu stranke in ne (neposredno) njenega pooblaščenca. To pa pomeni, da pooblaščencu tožene stranke za to, da bi bila tožena stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov v tem postopku, odvetniških stroškov ni bilo potrebno priglasiti v stečajnem postopku nad toženo stranko.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) nadaljevalo prekinjeni pravdni postopek, (II.) sklep o izvršbi 0659 Ig 1279/2007 z dne 8.3.2007 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku in tožbo zavrglo ter (III.) tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 865,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper III. točko izreka navedenega sklepa se je pravočasno pritožila tožeča stranka ter predlagala spremembo izpodbijanega sklepa. Priglasila je tudi pritožbene stroške.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik ne izpodbija (sicer pravilne) ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v tej pravdi zaradi zavrženja tožbe propadel. Meni pa, da bi bila tožena stranka upravičena do povračila svojih pravdnih stroškov le v primeru, ko bi jih ob / po zapadlosti njen pooblaščenec pravočasno prijavil v stečajnem postopku, česar pa ni storil.
5. Višje sodišče pritožbenim razlogom ne sledi. Pravdni stroški so izdatki, ki stranki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Subjekt nastanka pravdnih stroškov ni pooblaščenec stranke, pač pa stranka sama, razen če bi izdatke za stranko založil pooblaščenec. Tega pritožnik ne zatrjuje. Vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji (152. člen ZPP), zato se s povračilom stroškov odloča o poplačilu stranke in ne (neposredno) njenega pooblaščenca. To pa pomeni, da pooblaščencu tožene stranke za to, da bi bila tožena stranka upravičena do povračila pravdnih stroškov v tem postopku, odvetniških stroškov ni bilo potrebno priglasiti v stečajnem postopku nad toženo stranko.
6. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
7. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi pritožbene stroške, dolžna pa je toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na pritožbo. Le-ti so odmerjeni po specificiranem stroškovniku in v skladu z odvetniško in taksno tarifo.