Appeal dismissed because appellant failed to substantiate financial hardship claims with specific facts and evidence.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the appellant's request for a deferred court fee payment, upholding the first instance court's decision. The appellant argued that recent bank inflows were offset by enforcement liens threatening their business, but provided no concrete details on the debt amount or specific financial difficulties. The court ruled that the appellant failed to meet their burden of proof, as they neither specified the nature of the financial troubles nor submitted evidence of the enforcement lien, making the appeal unfounded.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST); Zakon o postopku pri sodnih sporih (ZPP): An appellant must concretize allegations of financial hardship with specific details and provide supporting evidence; failure to do so precludes a finding of inability to pay court fees.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Toženec bi moral svoje trditve o finančnih težavah ustrezno konkretizirati: navesti bi moral, v kakšnih težavah se nahaja ter višino obremenitve njegovega transakcijskega računa; za svoja zatrjevanja pa bi moral predložiti tudi ustrezne dokaze.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženčev predlog za obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek.
2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki v pritožbi opozarja, da je v zadnjih treh mesecih res prejel priliv na transakcijski račun, vendar pa sodišče ni upoštevalo, da ima transakcijski račun bremenjen z izvršnico. Meni, da bi sodišče to moralo upoštevati, saj je ogrožena njegova dejavnost in njegova družina.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da toženec ni niti s trditvami, še manj pa z dokazi izkazal, da bi bila s takojšnjim plačilom sodne takse ogrožena njegova dejavnost. Svojo odločitev je pravilno oprlo na podatke, ki jih je toženec navedel v izjavi o premoženjskem stanju na obrazcu ZST-1. Iz izjave o premoženjskem stanju izhaja, kot pravilno ugotavlja prvo sodišče, da toženec razpolaga z določenimi sredstvi in da posluje z dobičkom. V zadnjih treh mesecih je imel prilive na transakcijski račun, zato je pravilna odločitev prvega sodišča, da predloženi podatki ne izkazujejo njegove nezmožnosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek v višini 255,00 EUR.
5. V pritožbi toženec prvič omenja, da naj bi bil njegov transakcijski račun obremenjen s t. i. „izvršnico“, česar pa ni z ničemer izkazal. Toženec bi moral svoje trditve o finančnih težavah ustrezno konkretizirati: navesti bi moral, v kakšnih težavah se nahaja ter višino obremenitve njegovega transakcijskega računa; za svoja zatrjevanja pa bi moral predložiti tudi ustrezne dokaze. Ker pa toženec trditvenega in dokaznega bremena glede obstoja predpostavk za oprostitev plačila sodne takse ni zmogel, saj ni podal konkretiziranih trditev ter dokazov zanje, je odločitev prvega sodišča o zavrnitvi njegovega predloga za obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek pravilna.
6. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa tudi v mejah razlogov, na katere, v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti. Ugotovljeno je bilo, da je sodišče prve stopnje uporabilo pravilen materialnopravni predpis za odmero sodne takse ter takso pravilno odmerilo. Ker pritožba ni utemeljena, prvo sodišče pa ni zagrešilo kršitev postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.