Court dismisses appeal against court fee order, ruling loss alone does not prove inability to pay.
Legislator summary
AI generatedThe court rejected the appellant's appeal, upholding the first-instance decision to deny a fee waiver for a legal entity. Although the company reported a significant loss and claimed severe financial distress, the court found it possessed sufficient liquid assets to pay the fee immediately. The decision emphasized that a balance sheet loss is insufficient proof of inability to pay and that new evidence regarding a blocked account was inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah (ZST-1) 11. člen; Pravilnik o sodnem postopku (ZPP) 337. člen: A court fee waiver for a legal entity requires proof of inability to pay without endangering business activities; a reported loss or lack of immediate liquidity is not dispositive, and new evidence introduced on appeal is inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pri presoji zmožnosti pravne osebe se ne upošteva le finančno in likvidnostno stanje pravne osebe, temveč tudi njeno celotno premoženjsko stanje in tudi vse druge okoliščine. Pravilno je stališče sklepa, da zgolj dejstvo, da pravna oseba izkazuje izgubo, še ne pomeni, da ne more takoj zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, obročno plačilo oziroma odlog plačila sodne takse za pritožbeni postopek.
2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in tožečo stranko v celoti oprosti plačila sodne takse. Brezpredmetna je ugotovitev sklepa, da je tožeča stranka zadnje tri mesece pred vložitvijo tožbe prejemala prilive na svoj TRR in je konec maja 2015 razpolagala s sredstvi v višini 2.938,59 EUR. Sklep ne upošteva, da je imela tožeča stranka od 12. 2. 2015 dalje ves čas blokiran svoj edini transakcijski račun, kar je razvidno iz vseh javno dostopnih evidenc. Ni res, da ni zatrjevala, da ne bi zmogla plačati sodne takse, saj je v predlogu navajala, da se je znašla v izredno težkem finančnem stanju, zaradi česar seveda ni zmožna plačati sodne takse. Slednje je podkrepila z dokazi, kot nalaga zakon, to je z izjavo o premoženjskem stanju, zato ni jasno, kakšnemu dodatnemu dokaznemu bremenu naj bi tožeča stranka zadostila.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Po določbi 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila sodnih taks (pravne osebe ni mogoče oprostiti v celoti), ji odloži plačilo taks ali dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1).
5. Pri presoji zmožnosti pravne osebe se ne upošteva le finančno in likvidnostno stanje pravne osebe, temveč tudi njeno celotno premoženjsko stanje in tudi vse druge okoliščine. Pravilno je stališče sklepa, da zgolj dejstvo, da pravna oseba izkazuje izgubo,(1) še ne pomeni, da ne more takoj zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse. Pravilno je stališče, da dejstvo, da je imela tožeča stranka v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo pritožbe prilive na svoj TRR in je konec meseca maja razpolagala s sredstvi 2.938,89 EUR, nudi podlago za zaključek, da bi tožeča stranka plačilo sodne takse, zahtevano s plačilnim nalogom z dne 4. 5. 2015 v znesku 513,00 EUR, lahko zagotovila. V pritožbi prvič ponujene trditve, da je tožeča stranka imela od 12. 2. 2015 blokiran svoj edini transakcijski račun, so nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče, tudi v postopku odločanja za oprostitev plačila sodnih taks ne sme upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Sodišče, ki je po uradni dolžnosti opravilo poizvedbe pri PBS, d.d., pri kateri ima tožeča stranka odprt transakcijski račun, ni bilo dolžno, kot si očitno zmotno razlaga pritožba, ugotavljati, ali je njen račun morebiti blokiran, kot tožeča stranka prvič trdi v pritožbi.
6. Pritrditi je sklepu, da tožeča stranka tudi ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, ki je, kot pravilno navaja sklep, pri pravnih osebah strožje kot pri fizičnih osebah. Tožeča stranka je v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks zgolj pavšalno navajala, da prosi za oprostitev, obročno plačilo sodne takse oziroma odlog plačila, ker se je družba zaradi splošnih razmer na trgu znašla v izredno težkem finančnem stanju. Izjavi o premoženjskem stanju je sicer priložila podatke iz bilance stanja na dan 31. 12. 2013,(2) ki sicer izkazujejo izgubo, vendar je sodišče po opravljenih poizvedbah (po uradni dolžnosti) na v izjavi o premoženjskem stanju navedenem transakcijskem računu, ugotovilo, da je imela konec maja 2015 na njem sredstva v višini 2.938,59 EUR. V izjavi o premoženjskem stanju tožeča stranka ni navedla, da ima transakcijski račun blokiran. Trditev, da ne bi mogla takoj zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse oziroma, da brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more zagotoviti plačila sodne takse, tožeča stranka ni ponudila.
7. Po navedenem se izkaže, da pritožbeni razlogi niso podani in ker ni razlogov, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
Op. št. (1) Sklep ugotovi, da je tožeča stranka v izkazu poslovnega izida iz zadnjega letnega poročila izkazovala 11.443,00 EUR čiste izgube, bilančna izguba pa je znašala 120.672,00 EUR.
Op. št. (2): Ob preverjanju sodišča prve stopnje po AJPES-u je oddano poročilo le za leto 2013.