Appeal allowed; court remands inheritance case to set realistic deadline for land registry resolution respecting donor's will.

Pritožbama se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje bi moralo dedičem postaviti realen rok za ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Glede na nesporno voljo dedičev, da so te nepremičnine postale last C. C. in da želijo spoštovati voljo pokojne matere, pa v primeru, da na podlagi darilne pogodbe, ki jo je zapustnica sklenila s C. C., vknjižba lastninske pravice v korist C. C. ni mogoča, upoštevati voljo vseh dedičev in dediče po potrebi dodatno pozvati, da se izjasnijo, ali svoje dedne deleže A. A. in B. B. odstopata C. C. in ali jih ta sprejema. Po potrebi bi bilo zato smotrno opraviti narok in zadevo dokončno razčistiti, nato pa izdati temu ustrezen sklep.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo dodatno zapuščino, ki obstoji iz solastniškega deleža do 1/3 nepremičnin parc. št. 1/11 in 1/12, obe k. o. X in navedene nepremičnine na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju III D 812/2013 z dne 19. 3. 2004, dodelilo zap. sinu A. A., zap. sinu B. B. in zap. sinu C. C., vsakemu do 1/3.

2. Zoper sklep se pritožujeta dediča B. B. in C. C. V pritožbah navajata, da je sodišče D. D. in C. C. pozvalo, da zadevo uredita, D. D. je sprožil postopek za vpis nepremičnine za vpis v zemljiško knjigo, česar ni bilo mogoče dokončno urediti v roku 30 dni, zato je vložil zahtevek za podaljšanje roka. Pritožnika sta menila, da je zadeva s tem urejena. Po prejemu dodatnega sklepa o dedovanju in ponovnem obisku zemljiške knjige je bilo ugotovljeno, da vpis ni možen. Pojasnjujeta, da je omenjeno nepremičnino zapustnica z darilno pogodbo podarila sinu C. C., ta jo je prodal D. D., ki je 29. 5. 2015 notarki E. E. predal vso zadevo z namenom, da dokončno uredi pogodbe in vpis v zemljiško knjigo. Želita, da se upošteva volja pokojne matere, ki je nepremičnino podarila C. C. in počaka do dokončne ureditve zemljiške knjige.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju solastni delež do 1/3 nepremičnin parc. št. 1/11 in 1/12, obe k. o. X dodelilo zakonitim dedičem zapustnice, vsakemu do 1/3, skladno z domnevo 11. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ).

5. Pritožba utemeljeno opozarja, da je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena. Dediči so namreč že v postopku pred sodiščem prve stopnje opozorili, da je zapustnica glede nepremičnin, ki so predmet dodatnega sklepa o dedovanju sklenila darilno pogodbo s sinom C. C. (ta je nepremičnine prodal D. D.). Med dediči tako ni bilo sporno, da kljub formalnemu vpisu zapustnice v zemljiški knjigi, sporne nepremičnine ne spadajo v zapuščino.

6. Sodišče prve stopnje je dediče (in D. D.) sicer pozvalo, da v roku 30 dni uredijo zemljiškoknjižno stanje, vendar pritožba utemeljeno opozarja, da je bila podana prošnja za podaljšanje tega roka. Zakon o dedovanju (ZD) v prvem odstavku 221. člena določa, da če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč razdeli to premoženje z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, vendar pa v konkretnem primeru po trditvah vseh dedičev, takšnega premoženja ni in so sporne nepremičnine le formalno vknjižene na zapustnico.

7. Glede na takšno konkretno situacijo bi po oceni sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje moralo dedičem postaviti realen rok za ureditev zemljiškoknjižnega stanja. Glede na nesporno voljo dedičev, da so te nepremičnine postale last C. C. in da želijo spoštovati voljo pokojne matere, pa v primeru, da na podlagi darilne pogodbe, ki jo je zapustnica sklenila z C. C., vknjižba lastninske pravice v korist C. C. ni mogoča, upoštevati voljo vseh dedičev in dediče po potrebi dodatno pozvati, da se izjasnijo, ali svoje dedne deleže A. A. in B. B. odstopata C. C. in ali jih ta sprejema. Po potrebi bi bilo zato smotrno opraviti narok in zadevo dokončno razčistiti, nato pa izdati temu ustrezen sklep.

8. Glede na navedeno je bilo treba sklep sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Nadaljnji napotki, glede na že obrazloženo, niso potrebni.