Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 2212/2015 ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.2212.2015 AI generated

Appeal allowed; court found contractual relationship via continuous business dealings despite lack of specific order forms.

Case Number VSL sklep I Cp 2212/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court overturned the first-instance judgment which had dismissed the plaintiff's claim for payment of professional publications. The plaintiff argued that a continuous business relationship existed, evidenced by past deliveries and payments, while the defendant contested the claim citing a lack of specific purchase orders. The court ruled that the first instance incorrectly applied the law by failing to recognize the contractual obligation established through the continuous business relationship and past conduct.

Legislator headnote

AI generated

Obligacijski zakonik 30. člen 3. odstavek; Obligacijski zakonik 364. člen 2. odstavek: In a continuous business relationship, silence by the recipient constitutes acceptance of the offer if not rejected within the specified timeframe.

Keywords

AI generated
continuous business relationship acceptance by silence obligational relationship professional publications appellate review contract formation ZPP appeal grounds

Cited Legislation

AI generated
30. člen 3. Obligacijskega zakonika
364. člen 2. Obligacijskega zakonika
339. člen 2. ZPP
355. člen ZPP
442. člen ZPP
165. člen 3. odstavek ZPP
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

[JEDRO]

Trditvena podlaga tožeče stranke o stalni poslovni zvezi s toženo stranko glede dobave strokovnih publikacij in priloženi dokazi zadostujejo za utemeljitev obstoja obligacijskega razmerja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo razveljavilo prvi in tretji odstavek sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 100191/2014 z dne 23. 7. 2014, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo 262,00 EUR s pripadki ter zavrnilo tožbeni zahtevek. Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka se zoper sodbo pritožuje in uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava ter kršitve pravil postopka po drugem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe. Navaja, da je sodišče odločilo v nasprotju z določbami tretjega odstavka 30. člena in drugega odstavka 364. člena Obligacijskega zakonika. Med pravdnima strankama je obstajalo redno poslovno sodelovanje, saj je tožnica leta pošiljala publikacije na naslov toženca in jih je toženec dokazano plačeval oziroma je priznal iz njih izvirajoče terjatve, za kar je tožeča stranka predložila tudi pisne dokaze. V kolikor tožena stranka ne bi želela več prejemati publikacij, ki so mesečno prihajale na njen naslov, bi jih morala odpovedati. Toženec je s plačili v preteklosti pripoznal svoj dolg, saj terjatev tožnice izvira iz istega obligacijskega razmerja, na podlagi katerega je v preteklosti dokazano že plačeval isto storitev. Sodišče je nekritično sledilo nedokazanim ugovorom tožene stranke, ni pa izvedlo s strani tožeče stranke predlaganih dokazov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti, za katerega v ZPP veljajo posebne določbe (členi 442 do 458). V takih sporih so pritožbeni razlogi omejeni in sicer se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi očitanih relativnih bistvenih kršitev določb ZPP (kršitev 8. in 212. člena) zato pritožbeno sodišče ni obravnavalo, ker ne gre za dopusten pritožbeni razlog. Prav tako pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitve postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj obrazložitev sodbe ne vsebuje nasprotij med razlogi sodbe o vsebini listinskih dokazov ter med samimi temi listinami (t.i. protispisnost). Pač pa je utemeljen pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka oprlo na ugotovitev, da tožeča stranka ni utemeljila obstoja terjatve, ker ni navedla (dovolj) dejstev o konkretnem pravnem poslu, ki naj bi bil dejanska in pravna podlaga za nastanek obveznosti tožene stranke. Takšen zaključek je sodišče sprejelo na podlagi trditev, ki jih je tožeča stranka ponudila v dopolnitvi tožbe ter v pripravljalni vlogi, s katero je odgovorila na navedbe tožene stranke po dopolnitvi tožbe. Na tej podlagi sodišče ugotavlja, da se terjatev tožeče stranke nanaša na dobavo mesečnih publikacij ... za obračun razlike v ceni gradbenih storitev za obdobje od leta 2012 do 2014. Glede podlage za izdajo računov se tožeča stranka sklicuje na dosedanje poslovno sodelovanje med strankama, saj toženi stranki dobavlja strokovne publikacije že več let, tožena stranka pa jih je za leto 2007 in 2008 plačala, za 2009 do 2011 pa jih je v postopku prisilne poravnave tožene stranke priznal stečajni upravitelj v celoti. Tožena stranka terjatve po spornih treh računih ne priznava, ker tožeči stranki ni izstavila nobene naročilnice ali dobavnice in ker tudi storitev ni bila opravljena.

6. Po določbi prvega odstavka 30. člena Obligacijskega zakonika (OZ) molk pogodbene stranke ne izraža sprejema ponudbe. Vendar se v primeru, ko je naslovnik glede določenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom šteje, da je sprejel ponudbo, ki se nanaša na takšno blago, če je ni takoj ali v danem roku zavrnil. Prav na tej podlagi pa tožeča stranka utemeljuje pogodbeno obveznost tožene stranke, da ji plača dobavljene strokovne publikacije. Kot trdi in dokazuje z listinami, jih je toženi stranki dobavljala že pred obdobjem, na katerega se nanašajo sporni računi, torej že v letih 2007 do 2011 in jih je tožena stranka v tem obdobju plačala oziroma jih je stečajni upravitelj v postopku prisilne poravnave priznal. Tožena stranka v odgovoru na pripravljalno vlogo teh trditev ni konkretizirano zanikala s tem, ko je navedla, da „dejstvo morebitnega preteklega poslovnega sodelovanja v ničemer ne dokazuje obveznost terjatve po predmetni pravdi“. Zato je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da na tej podlagi tožnica ni utemeljila obstoja obligacijskega razmerja, ker se trditve tožeče stranke o plačilih in priznanju terjatve nanašajo na drugo obdobje. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da trditvena podlaga tožeče stranke o stalni poslovni zvezi s toženo stranko glede dobave strokovnih publikacij in priloženi dokazi zadostujejo in se zato šteje, da sta bili pravdni stranki v pogodbenem razmerju tudi v relevantnem obdobju.

7. Vendar hkrati pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožena stranka ugovarjala tudi, da spornih publikacij ni prejela. Po trditvah tožeče stranke ji je publikacije redno pošiljala s pomočjo Pošte Slovenije, torej na za to vrsto storitve običajen način. Da je tožena stranka kot gradbeno podjetje pri vsakodnevnem potrebovala te publikacije in jih uporabljala, je prav tako zatrjevala in v tej smeri predlagala dokaze. Ker izpodbijana sodba o tem nima razlogov, saj odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka zmotno temelji zgolj na pomanjkanju trditvene podlage o obstoju pogodbenega razmerja med strankama, je treba ugoditi pritožbi in sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (355. člen v zvezi s 442. členom ZPP). Posebni napotki sodišču prve stopnje glede na gornjo obrazložitev niso potrebni.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).