Court dismisses employer's liability for third-party contractor's negligence due to lack of subordination.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court reversed the first-instance judgment, dismissing the plaintiff's claim against the employer for damages caused by a third-party contractor's negligence. The plaintiff argued the employer failed to supervise the contractor, but the court found the contractor was not legally subordinate to the employer. Consequently, the employer could not be held liable for the contractor's malpractice, and the plaintiff was ordered to pay the defendant's legal costs.
Legislator headnote
AI generatedArt. 131 odst. 1 OZ; Art. 187 OZ: An employer is not liable for damages caused by a third-party contractor's negligence if the contractor is not legally subordinate to the employer and the work does not constitute work on real estate.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbeni zahtevek, ki se glasi:
„1. Tožena stranka Zavarovalnica ... je dolžna tožeči stranki A. A., ..., plačati odškodnino v znesku 15.800,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 7. 4. 2011 dalje do plačila.
2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati nastale pravdne stroške v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo 16. dan od dneva vročitve sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila, vse v roku 15 dni po izvršbo“,
zavrne.
II. Tožnik je dolžan toženi stranki v roku 15 dni povrniti 591,57 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.
[JEDRO]
Ker je zunanji izvajalec opravljal zimsko službo na podlagi pogodbe z družbo B., ni bil odvisen in podrejen družbi C., ki posledično ne more odškodninsko odgovarjati zaradi morebitne opustitve nadzora.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo, da mora tožniku plačati 14.965,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 12. 2012 dalje do plačila. V presežku, za znesek 835,00 EUR, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo, da povrne tožniku pravdne stroške v višini 2.268,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
2. Toženka se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov. Nepravilna je ugotovitev, da je izključni krivec za tožnikov padec družba B, d.d., zaradi neustreznega nadzora nad izvajanjem zimske službe. Do tožnikove poškodbe ni prišlo zaradi zavarovančeve opustitve oziroma neustreznega in nezadostnega nadzora nad izvedbo zimske službe. Njena pasivna legitimacija ni podana. Iz 3. in 4. člena pogodbe št. 1/09 je razvidno, da je bila dolžnost izvajalca, da območje Savske loke v času snežnih padavin očisti do 5.30 ure zjutraj po prioritetnem načelu in na podlagi klica naročnika, ko zapade več kot 10 cm snega. Sodišče ni upoštevalo meteorološkega poročila Agencije republike Slovenije za okolje. Dejanski vzdrževalec je čistil v okviru svojih zmožnosti. Če sodišče meni, da je bilo delo vzdrževalcev opravljeno nestrokovno, pomeni, da so vzdrževalci kršili pogodbo in je za tožnikov padec podana le njihova odgovornost. Tožnikov padec je izključna posledica njegove premajhne skrbnosti. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.
3. Tožnik je odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Tožnik je vtoževal odškodnino iz zavarovalnih polic družbe B., d.d. (v nadaljevanju B.), in C., d.o.o (v nadaljevanju C.), ki po trditvah tožnika zaradi slabega nadzora nad izvajalcem zimske službe (D., d.o.o., v nadaljevanju zunanji izvajalec) nista zagotovila varne hoje na parkirišču na območju ... Po mnenju tožnika odgovarjata naročnik in zunanji izvajalec solidarno, prenos odgovornosti na izvajalca pa ni utemeljen (list. št. 175). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova delodajalka C. z Dogovorom o izvajanju zimske službe s podjetjem B. poverila izvajanje zimske službe zunanjemu izvajalcu, B. pa je prevzela izključni nadzor nad izvajanjem zimske službe na celotnem območju ... Nadalje je ugotovilo, da je tožnik padel na poledenelem parkirišču na območju ..., kjer parkirajo delavci C., in da je zunanji izvajalec izvedel zimsko službo malomarno. Ker B. kritičnega dne zunanjega izvajalca ni opozorila na nezadostno izvajanje storitev po pogodbi, je na podlagi prvega odstavka 131. člena OZ zaključilo, da je podana njena odgovornost zaradi opustitve dolžnega ravnanja(1).
6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v konkretnem primeru ključno pravno relevantno vprašanje, ali sodi malomarno ravnanje zunanjega izvajalca v pravno sfero tožnikove delodajalke C. B. namreč ni v pravnem razmerju s tožnikom in je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno ugotavljalo temelj odškodninske odgovornosti na podlagi tožbenega očitka o njenem slabem nadzoru nad delom zunanjega izvajalca. Ker je zunanji izvajalec opravljal zimsko službo na podlagi Pogodbe št. 1/09 (priloga B 10) z družbo B., ni bil odvisen in podrejen družbi C.(2), ki posledično ne more odškodninsko odgovarjati zaradi morebitne opustitve nadzora. Izvajanje zimske službe tudi ne pomeni izvajanja del na nepremičnini in tako ni podlage za zaključek o solidarni odgovornosti zunanjega izvajalca in družbe C.(3). V okoliščinah konkretnega primera C. torej ne more biti odgovorna za malomarno izvedbo zimske službe. Pritožbena navedba o odsotnosti toženkine pasivne legitimacije je torej utemeljena. Ker tožnikova škoda izvira izključno iz pravne sfere zunanjega izvajalca, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo (358. člen ZPP).
7. Odločitev o spremembi izpodbijane sodbe ima posledice tudi na stroškovno odločitev (prvi odstavek 154. člena v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Toženka je v skladu z Zakonom o Odvetniški tarifi(4), ki se uporablja na podlagi drugega odstavka 20. člena Odvetniške tarife(5), upravičena do povrnitve 20,00 EUR iz naslova materialnih stroškov (tar. št. 6002) in 44,4 EUR iz naslova potnih stroškov za prihod na glavno obravnavo 16. 1. 2014, 17. 4. 2014 in 14. 4. 2015 (Kranj – Radovljica – Kranj, 3 × 40 × 0,37 EUR/km), kar skupaj z 22 % DDV znaša 78,57 EUR. Sodna taksa za pritožbo znaša 513,00 EUR. Stroški pravdnega postopka tako znašajo 591,57 EUR, kar je tožnik dolžan povrniti toženki v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.
Op. št. (1): Prim. 10 in 11. točka obrazložitve prvostopne sodbe.
Op. št. (2): Prim. 147. člen OZ; D. Jadek Pensa, Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga str. 837.
Op. št. (3): Prim. 187. člen OZ; N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, str. 1073.
Op. št. (4): Uradni list RS, št. 67/2008 s spremembami in dopolnitvami.
Op. št. (5): Uradni list RS, št. 2/2015.