Administrative court dismisses appeal against free legal aid denial due to exceeding income limits and lack of material endangerment.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Izpodbijana odločba je zakonita in utemeljena. Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre, zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP njegovo prošnjo za dodelitev BPP utemeljeno zavrnil, tako prošnjo za redno in nujno brezplačno pravno pomoč.

Izjemna BPP se dodeli po prvem odstavku 22. člena ZBPP, pri čemer gre za kumulativno določene pogoje, zato dejstvo, da tožnik sicer bi lahko izpolnjeval finančni pogoj iz te določbe, ne izkazuje pa razmer, ki bi po vsebini ustrezale okoliščinam, na nastanek katerih ni imel vpliva in je zaradi njih materialno ogrožen, ne zadošča za izjemno BPP, kar je organ pravilno ugotovil. Tožnikove razmere pa tudi ne dosegajo standarda splošno znanih dejstev, ki jih ni treba dokazovati.

[OBRAZLOŽITEV]

Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnji tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči, prejete dne 27. 7. 2011 in 17. 8. 2011, za vložitev več tožb zoper odločbe Okrožnega sodišča in za pravno svetovanje in zastopanje v nepravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Domžalah N 33/2008. V obrazložitvi je navedel, da tožnik z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev brezplačne pravne pomoči, ki ga kot pogoj določa 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Navedeno velja tako za redno kot za nujno brezplačno pravno pomoč, v zvezi z izjemno brezplačno pravno pomočjo pa je navedel, da tožnik ni dokazal pogojev, določenih v 22. členu ZBPP za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči.

Tožnik, ki je tožbo vložil sam, v uvodu navaja, da seznanja sodišče z odločbo Centra za socialno delo Domžale, št. 12211-8/2012-9 z dne 22. 9. 2014 in izjavo o odpovedi pravice do pritožbe zoper 1. točko te odločbe. Po tej odločbi meni, da je ponovno brez skrbnika oziroma zakonitega zastopnika, zato sodišču na podlagi 82. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) predlaga, da se mu za potrebe tožbe postavi začasnega skrbnika, ki mora biti odvetnik, notar ali druga strokovno usposobljena oseba. Iz previdnosti pa uveljavlja vse tožbene razloge in namerno kratenje ustavne pravice do enakega varstva pravic. Navaja, da je iz številnih tožb zoper odločbe ljubljanskih organov za BPP sodišču znano, da je zaradi dolgoletnega premoženjskega in finančnega nasilja sodišč brez premoženja, brez denarja in brez zdravja oziroma brez poslovne sposobnosti. Pri takem splošno znanem dejanskem stanju izpolnjuje vse pogoje za dodelitev nujne in izjemne brezplačne pravne pomoči, zato prosi, da na podlagi teh splošno znanih dejstev in z upoštevanjem četrtega odstavka 214. člena ZPP v povezavi z 22. členom ZUS-1 sodišče po uradni dolžnosti razveljavi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu v ponovno odločanje.

Toženka na tožbo ni odgovorila poslala pa je upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V zvezi s tožbeno trditvijo, da je tožnik brez skrbnika, pri čemer se sklicuje na odločbo Centra za socialno delo Domžale, št. 12211-8/2012-9 z dne 22. 9. 2014, s katero je bil v 1. točki izreka A.A. razrešen dolžnosti stalnega skrbnika za tožnika ter v 2. točki izreka za novega stalnega skrbnika tožniku imenovan Center za socialno delo B., je tožniku pojasniti, da kljub vloženi pritožbi zoper 2. točko izreka (v času odločanja je pritožba z odločbo drugostopnega organa že zavrnjena), ni brez skrbnika. Odločba je v 2. točki izreka konstitutivna in ustvarja pravne učinke z izdajo. Povedano drugače, z dnem 22. 9. 2014 je tožnikov stalni skrbnik Center za socialno delo B. Upoštevajoč navedeno stališče je sodišče, ker je tožnik dne 7. 10. 2014 pri naslovnem sodišču vložil tožbo sam (gre pa za osebo, ki ne more imeti lastnosti stranke v sodnem postopku, ker mu je bila na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 odvzeta poslovna sposobnost), upoštevajoč določbo 81. člena ZPP, pozvalo novega stalnega skrbnika (dopis z dne 6. 1. 2015), da sodišču sporoči, ali v skladu z 81. členom ZPP prevzema postopek v zadevi, čemur je Center za socialno delo B. z dopisom z dne 16. 1. 2015 pritrdil.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba zakonita in utemeljena. Organ za BPP je ugotovil, da tožnikova pokojnina presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), zato je na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP, ker s tem tožnik presega dohodkovni cenzus, njegovo prošnjo za dodelitev BPP utemeljeno zavrnil, tako prošnjo za redno in nujno brezplačno pravno pomoč.

Tožnik v tožbi ne navaja nobene konkretne okoliščine, s katero bi izpodbijal ugotovljeno dejansko stanje iz odločbe, oziroma ne navaja razlogov, zaradi katerih se ne strinja z izpodbijano odločitvijo in bi bili ob odločanju pri presoji izpodbijane odločbe relevantni. Zgolj s pavšalnim sklicevanjem na splošno znane, nevzdržne gmotne in zdravstvene razmere ne more izpodbiti izdane zavrnilne odločbe, s katero je toženka zavrnila dodelitev redne in nujne brezplačne pravne pomoči.

V zvezi z prošnjo za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči ter zatrjevanju v tožbi, da na podlagi splošno znanih dejstev izpolnjuje pogoje za tako dodelitev, pa sodišče pojasnjuje, da se izjemna BPP po prvem odstavku 22. člena ZBPP dodeli, če lastni dohodek prosilca oziroma lastnik dohodek družine ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena ZBPP in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60-ih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev brezplačne pravne pomoči utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki ga bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere prosilci niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti. Gre za kumulativno določene pogoje, zato dejstvo, da tožnik sicer bi lahko izpolnjeval finančni pogoj iz te določbe, ne izkazuje pa razmer, ki bi po vsebini ustrezale okoliščinam, na nastanek katerih ni imel vpliva in je zaradi njih materialno ogrožen, ne zadošča za izjemno BPP, kar je organ pravilno ugotovil. Tožnikove razmere pa tudi ne dosegajo standarda splošno znanih dejstev, ki jih ni treba dokazovati.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in zakonu utemeljena.