Legislator Case Law & Legislation
UPRS sodba I U 1863/2014 ECLI:SI:UPRS:2014:I.U.1863.2014 AI generated

Administrative court dismisses appeal against free legal aid denial due to obvious unreasonableness of the case.

Case Number UPRS sodba I U 1863/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Administrative Court dismissed the plaintiff's appeal against the Free Legal Aid Office's refusal to grant free legal representation in an administrative lawsuit. The plaintiff argued that free aid was constitutionally required, but the court found the underlying administrative claim obviously unreasonable because a prior decision had already denied aid for the same claim. Consequently, the court held that the lack of reasonable prospects for success meant the case was clearly unreasonable, legally excluding the grant of free aid.

Legislator headnote

AI generated

ZBPP 24. člen 1. alineja 1.; ZBPP 24. člen 3. alineja 3.: If a legal claim has no reasonable prospects of success because a prior decision already denied aid for the same matter, the case is considered obviously unreasonable, thereby excluding the grant of free legal aid.

Keywords

AI generated
free legal aid obvious unreasonableness reasonable prospects of success administrative lawsuit procedural precondition constitutional rights free legal assistance

Cited Legislation

AI generated
24. člen 1. alineja 1. Zakona o brezplačni pravni pomoči
24. člen 3. alineja 3. Zakona o brezplačni pravni pomoči
2. člen 1. Zakona o brezplačni pravni pomoči
63. člen 1. Zakona o upravnem sporu
10. člen 4. Zakona o sodnih taksah

Cited Case Law

AI generated
I U 1142/2014
Administrative court dismisses appeal when prior administrative act already granted free legal aid benefits. The plaintiff lacks standing to challenge the administrative act because their request for free legal aid was already approved by the competent authority. Consequently, the court rejects the lawsuit as inadmissible due to the absence of a protected legal interest. The decision establishes that an administrative act granting free legal aid constitutes a completed legal benefit, precluding further litigation on the same matter. The court ruled that since the plaintiff's request for free legal aid was already approved by the competent authority, they have no standing to challenge the administrative act. The court dismissed the lawsuit because the plaintiff failed to demonstrate a protected legal interest, as the prior approval of their request for free legal aid constituted a completed legal benefit. This precedent clarifies that administrative acts granting free legal aid preclude further litigation on the same matter. The court dismissed the lawsuit because the plaintiff failed to demonstrate a protected legal interest, as the prior approval of their request for free legal aid constituted a completed legal benefit. This precedent clarifies that administrative acts granting free legal aid preclude further litigation on the same matter. The court dismissed the lawsuit because the plaintiff failed to demonstrate a protected legal interest, as the prior approval of their request for free legal aid constituted a completed legal benefit. This precedent clarifies that administrative acts granting free legal aid preclude further litigation on the same matter.
I U 1469/2014
2014 nima verjetnih izgledov za uspeh, pa potrjujejo tudi razlogi sodbe I U 1469/2014 z dne 19.
Del Sol proti Franciji, sodba z dne 26. 2. 2002, št. 46800/99
Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice pa je že presodilo, da je dopustno, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč odkloni, če je očitno, da pravno sredstvo ne more imeti uspeha (Del Sol proti Franciji, sodba z dne 26. 2. 2002, št. 46800/99).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Upravni spor zoper odločbo št. Bpp 1303/2014 z dne 5. 6. 2014 ne more imeti verjetnih izgledov za uspeh, saj že ni izpolnjena procesna predpostavka za dopustnost tožbe, da bi bilo z odločbo (ki je ugodilna) poseženo v tožnikov pravni položaj. Tak razlog pa v smislu prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP v povezavi s tretjim odstavkom tega člena pomeni, da gre za očitno nerazumno zadevo, kar pa po navedeni zakonski določbi dodelitev BPP izključuje.

[OBRAZLOŽITEV]

Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v upravnem sporu v zvezi s tožbo zoper odločbo in sklep organa za BPP tega sodišča št. Bpp 199/2014 z dne 30. 7. 2014. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči od 1. 4. 2014, zato je bila njegova prošnja za BPP na podlagi drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) obravnavana kot prošnja za izredno BPP ter se njegov finančni položaj v postopku ni ugotavljal. Organ pa je moral ugotavljati izpolnjevanje pogojev po prvem odstavku 24. člena ZBPP. Pri tem pa je presodil, da tožnik s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo organa za BPP tega sodišča št. Bpp 199/2014 z dne 30. 7. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh. Z odločbo št. Bpp 199/2014 z dne 30. 7. 2014 je namreč zavrnil tožnikovo prošnjo za BPP za tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1303/2014 z dne 5. 6. 2014, iz razloga, ker je presodil, da je tožnik brez izgledov za uspeh. Navedena odločitev pa se je izkazala za pravilno, saj je Upravno sodišče s sklepom I U 1142/2014 z dne 19. 8. 2014 tožnikovo tožbo zoper odločbo št. Bpp 1303/2014 z dne 5. 6. 2014 zavrglo. Glede na to je organ zaključil, da ni izpolnjen pogoj po prvi alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna ter je na tej podlagi tožnikovo prošnjo za BPP zavrnil.

Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo. Meni, da je nepravilna presoja, da tožnik nima izgledov za uspeh s tožbo. Poleg tega tak zaključek v izpodbijani odločbi ni obrazložen s tehtnimi argumenti. Tožnik meni, da bi mu BPP morala biti dodeljena ter da mu ta pripada po Ustavi RS in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Prosi tudi za oprostitev vseh sodnih stroškov in taks.

Toženka na tožbo ni odgovorila, posredovala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporna zavrnitev tožniku prošnje za BPP za zastopanje v upravnem sporu zoper odločbo organa za BPP tega sodišča št. Bpp 199/2014 z dne 30. 7. 2014, s katero je bila tožniku zavrnjena prošnja za BPP za zastopanje v postopku v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo organa za BPP Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1303/2014 z dne 5. 6. 2014.

Organ za BPP je odločitev oprl na oceno, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh s tožbo, ker je bila z odločbo št. Bpp 199/2014 z dne 30. 7. 2014 tožniku zavrnjena BPP za tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1303/2014 z dne 5. 6. 2014, s katero je bila tožniku zaprošena BPP (izredna BPP v obliki oprostitve plačila stroškov revizijskega postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani III P 3481/2008 zaradi plačila odškodnine) priznana. Upravni spor v taki zadevi, to je zoper odločbo št. Bpp 1303/2014 z dne 5. 6. 2014, pa tako ne more imeti verjetnih izgledov za uspeh, saj že ni izpolnjena procesna predpostavka za dopustnost tožbe, da bi bilo z odločbo (ki je ugodilna) poseženo v tožnikov pravni položaj. Tak razlog pa v smislu prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP v povezavi s tretjim odstavkom tega člena pomeni, da gre za očitno nerazumno zadevo, kar pa po navedeni zakonski določbi dodelitev BPP izključuje.

Pravilnost presoje organa za BPP v izpodbijani odločbi, da tožba zoper odločbo št. Bpp 199/2014 z dne 30. 7. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh, pa potrjujejo tudi razlogi sodbe I U 1469/2014 z dne 19. 11. 2014, s katero je to sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo št. Bpp 199/2014 z dne 30. 7. 2014, in sodbe I U 1142/2014 z dne 19. 8. 2014, s katero je to sodišče zavrglo tožbo zoper odločbo št. Bpp 1303/2014 z dne 5. 6. 2014.

Na tožbene navedbe, da bi tožniku glede na določbe Ustave in EKČP morala biti priznana BPP, pa sodišče odgovarja, da se po prvem odstavku 2. člena ZBPP BPP odobri pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon; v obravnavanem primeru pa je bilo tudi po presoji sodišča pravilno ugotovljeno, da za priznanje BPP tožniku ni (bil) izpolnjen pogoj v zvezi z zadevo, za katero je tožnik prosil za BPP (to je pogoj iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna). Z zakonito odločitvijo in ob tem ko sodišče ne meni, da bi bil ZBPP v nasprotju z Ustavo, pa z odločitvijo organa za BPP v tožnikove pravice, ki mu jih zagotavlja Ustava, ni moglo biti poseženo. Iz določbe prvega odstavka 6. člena EKČP (pravica do poštenega sojenja) pa tudi ne izhaja, da bi država v civilnih zadevah morala vedno zagotoviti brezplačno pravno pomoč; tako sklepanje dopušča razlaga z arg. a contrario določbe tretjega odstavka navedenega člena, po kateri gre taka pravica, in še to omejena z obstojem razlogov pravičnosti, (le) obdolžencem v kazenskem postopku. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice pa je že presodilo, da je dopustno, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč odkloni, če je očitno, da pravno sredstvo ne more imeti uspeha (Del Sol proti Franciji, sodba z dne 26. 2. 2002, št. 46800/99).

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

O tožnikovih prošnjah za oprostitev plačila sodne takse in stroškov postopka sodišče kot nepotrebno ni odločalo, saj so (že) po četrtem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah zadeve BPP oproščene plačila sodne takse, nastanek stroškov pa v postopku tudi ni bil ugotovljen.