Administrative court dismisses claim for return of free legal aid funds citing completed statutory conditions.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Izpolnjeni so vsi pogoji iz ZBPP, zaradi katerih je bila izdaja izpodbijanega sklepa o vračilu neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči pravilna. Tožnik sicer ugovarja, da za razrešitev odvetnice A.A. niso bili podani razlogi, ki bi bili na njegovi strani, kar bi posledično tudi pomenilo, da ni dolžan vrniti zahtevanega zneska, vendar pa teh navedb sodišče v obravnavanem upravnem sporu, ko odloča o zakonitosti akta o vračilu neupravičeno prejete BPP, ne more upoštevati. Tovrstne navedbe bi (oziroma je) tožnik lahko uveljavljal v tožbi zoper odločbo, s katero je bila razrešena odvetnica A.A., ki pa jih je sodišče kot neutemeljene zavrnilo (sodba I U 1498/2012 z dne 27. 11. 2012).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP sklenil, da je tožnik dolžan povrniti sredstva, izplačana iz naslova brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Bpp 640/2010 z dne 22. 4. 2010, v višini 271,68 EUR in sicer v 30 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka do plačila (1. točka izreka), določil način plačila (2. točka izreka) in še odločil, da če v skladu s petim odstavkom 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) tožnik prostovoljno ne vrne ali ne plača dolgovanega zneska v roku, določenem v 1. točki izreka predmetne odločbe, pristojni davčni organ na predlog pristojnega organa za BPP izvrši odločbo po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, pri čemer je odločba pristojnega organa za BPP izvršilni naslov (3. točka izreka). V obrazložitvi je povzel potek dosedanjega postopka v postopku dodelitve izredne brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v pravdnem postopku, ki se je vodil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, III P 4242/2009, ter za oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, razen plačila sodnih taks. Za izvajanje BPP je bilo določenih več odvetnikov. Z odločbo organa za BPP z dne 28. 8. 2012, ki je postala pravnomočna 27. 11. 2012 (sodba naslovnega sodišča, I U 1498/2012 z dne 27. 11. 2012), je bilo odločeno, da tožniku preneha pravica do izredne brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe organa za BPP z dne 22. 4. 2010 in se šteje, da mu BPP ni bila odobrena. V obrazložitvi te odločbe je bilo še navedeno, da bo o višini neupravičene brezplačne pravne pomoči odločeno s posebnim sklepom. Iz naslova BPP je bilo tožniku že izplačano 271,68 EUR po sklepu z dne 20. 2. 2013. Glede na prvi odstavek 43. člena ZBPP, ki ga je organ za BPP tudi citiral, je treba ta znesek vrniti in ga nakazati na tam navedeni račun.

Tožnik je v tožbi navedel, da se z odločbo ne strinja. Ker je prejemnik socialne podpore, je prosil sodišče tudi za oprostitev plačila vseh stroškov in sodnih taks. S takim neargumentiranim odločanjem mu je povzročena vedno večja stiska, zadeve se nepošteno rešujejo. Meni, da brez ustrezne pravne pomoči ne more podati pravilnega upravnega spora. Tožniku je bilo z odločbo z dne 7. 6. 2012 dodeljena odvetnica A.A., ki pa ni bila pripravljena prevzeti primera. Njeno ravnanje s tožnikom nakazuje, da je želela inscenirati prepir in nerazumevanje, zato, da bi lahko zavrnil zastopanje. Tožnik je pogovor posnel in ga predložil Okrožnemu sodišču v dokaz. Ni dolžan ničesar plačevati, ker ni njegova krivda za nedopustna ravnanja odvetnic A.A. in B.B.. Sodišče očitno namerno dodeljuje odvetnike, ki ne želijo zastopati tožnika oziroma želijo inscenirati nerazumevanje, da bi tožnik ostal brez pravne zaščite. Tožnik tudi ni duševno bolan, kar je ugotovil nevropsihiater C.C., kar pomeni, da se vrsto let zlorablja visok uraden položaj za nepoštena razsojanja. Prosil je za podaljšanje roka za sestavo tožbe za upravni spor do rešitve prošnje za BPP.

Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, zanjo pa je organ navedel pravilne in izčrpne razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še navaja:

V obravnavani zadevi je sporno, ali so nastopili pogoji za vračilo sredstev po določbah ZBPP za vračilo neupravičene prejete brezplačne pravne pomoči.

VII. poglavje ZBPP predpisuje postopanje organa za BPP v primeru spremembe okoliščin in neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči. Tako je v 42. členu določeno, da strokovna služba za BPP začne postopek ugotavljanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči po uradni dolžnosti, kadar ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo potrebno izdati drugačno odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči, ker upravičenec ni več upravičen do brezplačne pravne pomoči ali je upravičen v ožjem obsegu ali le za nekatere oblike brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek), po izvedenem ugotovitvenem postopku pa predlaga organu za BPP izdajo odločbe, s katero se to ugotovi (drugi odstavek). Za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč se šteje že plačana brezplačna pravna pomoč, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov oziroma spremembe podatkov v smislu drugega odstavka 41. člena tega zakona (prvi odstavek 43. člena ZBPP).

Po devetem odstavku 30. člena ZBPP pa sme pristojni organ za BPP na zahtevo upravičenca ali z njegovo privolitvijo odločiti o razrešitvi postavljenega odvetnika, ki ne opravlja v redu svoje dolžnosti; namesto razrešenega odvetnika postavi drugega, o razrešitvi pa se obvesti Odvetniška oziroma Notarska zbornica Slovenije. Postavljeni odvetnik lahko zahteva svojo razrešitev, če ne more v redu opravljati svoje dolžnosti, zaradi razlogov, ki so na strani upravičenca; namesto razrešenega odvetnika pristojni organ za BPP postavi drugega (deseti odstavek istega člena). Če pristojni organ razreši tudi na novo postavljenega odvetnika zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka, se šteje, da upravičencu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena in se uporabljajo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči (enajsti odstavek 30. člena ZBPP).

Sodišče na podlagi podatkov, ki izhajajo iz izpodbijanega sklepa in ki jih potrjujejo podatki upravnih spisov, ugotavlja, da so so izpolnjeni vsi pogoji iz prej citiranih določb ZBPP, zaradi katerih je bila izdaja izpodbijanega sklepa o vračilu neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči pravilna. Med strankama ni sporno, da je bila tožniku z odločbo, št. Bpp 640/2010 z dne 22. 4. 2010, odobrena izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodišči I. in II. stopnje v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, III P 4242/2009, da je bil za izvajanje BPP najprej določen odvetnik D.D., ki je bil nato razrešen in zato postavljena odvetnica B.B., ki je bila tudi razrešena in namesto nje postavljena odvetnica A.A.. Tudi slednja je predlagala svojo razrešitev, čemur je organ za BPP ugodil in o njeni razrešitvi izdal odločbo, št. Bpp 640/2010 z dne 28. 8. 2012, hkrati pa še odločil, da je tožniku prenehala pravica do brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe, št. Bpp 640/2010 z dne 22. 4. 2010, in še, da se šteje, da mu brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. Tako odločitev je potrdilo naslovno sodišče s sodbo, I U 1498/2012 z dne 27. 11. 2012. Tožnik sicer ugovarja, da za razrešitev odvetnice A.A. niso bili podani razlogi, ki bi bili na njegovi strani, kar bi posledično tudi pomenilo, da ni dolžan vrniti zahtevanega zneska, vendar pa teh navedb sodišče v obravnavanem upravnem sporu, ko odloča o zakonitosti akta o vračilu neupravičeno prejete BPP, ne more upoštevati. Tovrstne navedbe bi (oziroma je) tožnik lahko uveljavljal v tožbi zoper odločbo, št. Bpp 640/2010 z dne 22. 8. 2012, s katero je bila razrešena odvetnica A.A., ki pa jih je sodišče (kot že povedano) kot neutemeljene zavrnilo (sodba, I U 1498/2012 z dne 27. 11. 2012). Odločitev o razrešitvi odvetnice A.A. in posledično ugotovitvi o prenehanju pravice tožnika do brezplačne pravne pomoči je tako pravnomočna.

Iz preostalih navedb v tožbi pa izhaja le pavšalno in na splošni ravni izraženo nestrinjanje tožnika z izpodbijano odločitvijo, brez konkretnih navedb dejstev in okoliščin, ki bi lahko vplivali na drugačno odločitev v zadevi, in jih zato sodišče tudi zavrača.

Glede na povedano je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

O predlogu tožnika za taksno oprostitev sodišče v obravnavani zadevi ne bo posebej odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje.

Tožnik je prosil za dodelitev BPP za sestavo tožbe oziroma njeno dopolnitev tožbe v tem upravnem sporu, o kateri je organ za BPP pri naslovnem sodišču odločil s sklepom, št. Bpp 335/2014 z dne 3. 12. 2014, in njegovo prošnjo zavrgel.