Administrative court quashes second-instance decision for incorrectly equating issuance and mailing dates under agricultural law.

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za kmetijstvo in okolje, št. 33101-3/2014/4 z dne 22. 7. 2014 se odpravi in se zadeva vrne drugostopnemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške v postopka v višini 15,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve sodbe toženi stranki.

[JEDRO]

Prvi odstavek 37. člena ZKme-1 predpisuje (le) fikcijo, kdaj šteti odločbo za vročeno, ne pa tudi fikcije, da je datum odpreme enak datumu izdaje odločbe. Kot datum odpreme je mogoče šteti datum, ki je kot tak (to je kot datum odpreme) tako označen na odločbi. Stranka zato ne more trpeti posledic, ki so nastale zaradi napačne razlage zakona s strani organa.

[OBRAZLOŽITEV]

Drugostopni organ je z izpodbijanim sklepom zavrgel pritožbo tožnice zoper odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (1. točka izreka); ugotovil, da stroški postopka niso bili priglašeni (2. točka izreka); ter zahtevek za povračilo stroškov upravne takse zavrnil (3. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je vložena pritožba v skladu s prvim odstavkom 37. člena Zakona o kmetijstvu (ZKme-1) prepozna. V obrazložitvi prvostopne odločbe je bila tožnica izrecno opozorjena, da je datum odpreme enak datumu izdaje odločbe. Odločba je bila izdana dne 9. 1. 2014, kar konkretno pomeni, da se glede na določbo prvega odstavka 37. člena ZKme-1 šteje, da je bila vročena 20. dan od odpreme, kar pomeni dne 29. 1. 2014. 15-dnevni rok za vložitev pritožbe je začel teči 30. 1. 2014, iztekel pa se je dne 13. 2. 2014. Pritožba z dne 19. 2. 2014 je torej vložena prepozno.

Tožnica v tožbi navaja, da organ druge stopnje zmotno ugotavlja, da je pritožba prepozna. Datum izdaje in datum odločbe ne moreta biti enaka oziroma ista, ker tudi nista. Datum izdaje odločbe je 9. 1. 2014, datum odpreme pa 14. 1. 2014. Rok za vročitev naj bi že tekel, pa odločbe še ni bilo. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je upravne spise.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporno zavrženje tožničine pritožbe zoper odločbo prvostopnega organa, št. 33101-52038/2013/8 z dne 9. 1. 2014.

Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je drugostopni organ pritožbo zavrgel iz razloga, ker jo je tožnica vložila prepozno glede na 37. člen ZKme-1. Ta določa, da se odločbe in sklepi organa prve stopnje s področja ukrepov kmetijske politike, razen odločb o vračilu sredstev, in posamični akti iz naslova vodenja evidence imetnic ali imetnikov rejnih živali in evidence rejnih živali, vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odpreme, navedenega na odločbi in sklepu oziroma na posamičnem aktu (prvi odstavek). Stranka lahko pisno obvesti pristojni organ prve stopnje, da odločbe ali sklepa ni prejela, v roku 30 dni od datuma, od katerega morajo biti izdane odločbe za posamezen ukrep. Datum je določen v predpisih iz 10. člena tega zakona (drugi odstavek). Pristojni organ prve stopnje v primerih iz prejšnjega odstavka odločbo ali sklep vroči z osebno vročitvijo (tretji odstavek).

Drugostopni organ je svojo odločitev sprejel na podlagi naslednjih ugotovljenih dejstev: - da je bila prvostopna odločba izdana 9. 1. 2014; - da je bila v obrazložitvi te odločbe tožnica opozorjena na 37. člena ZKme-1, kakor tudi, da je datum odpreme enak datumu izdaje odločbe; - da je bila prvostopna odločba tožnici vročena 20. dan od odpreme, kar pomeni 29. 1. 2014; - da je pričel pritožbeni rok teči 30. 1. 2014 ter se je iztekel 13. 2. 2014; - da je tožnica vložila pritožbo dne 19. 2. 2014, torej prepozno. Tožnica ugovarja razlogom organa, ki enači datum izdaje in datum odpreme. Meni, da ne moreta biti enaka.

Sodišče pritrjuje tožnici, da se z razlogi organa, kot ga je ta podal v svojem sklepu, ni mogoče strinjati. Že sama gramatikalna razlaga 37. člena ZKme-1 organu podlage za takšno postopanje ne daje. Prvi odstavek 37. člena ZKme-1 namreč predpisuje (le) fikcijo, kdaj šteti odločbo za vročeno (20. dan od dneva odpreme, navedenega na odločbi in sklepu oziroma na posamičnem aktu), ne pa tudi fikcije, da je datum odpreme enak datumu izdaje odločbe. Kot datum odpreme je mogoče šteti datum, ki je kot tak (to je kot datum odpreme) tako označen na odločbi. V prvostopni odločbi ni izrecno navedeno, da je datum odpreme odločbe 9. 1. 2014, na kuverti odločbe pa je kot datum pošiljanja naveden datum 14. 1. 2014.

Glede na pomen besed „odprema“ in „pošiljanje“, kot imata ti besedi pomen po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, je šteti, da je bil datum odpreme prvostopne odločbe 14. 1. 2014, ki je bil kot tak označen na odločbi oziroma kuverti te odločbe in ne 9. 1. 2014, kot to meni drugostopni organ. Opozorilo prvostopnega organa v obrazložitvi odločbe (v zadnjem delu obrazložitve je prvostopni organ poleg opozorila na 37. člen ZKme-1 res tudi navedel, da je datum odpreme te odločbe enak datumu izdaje te odločbe), ni relevantno, saj za tako razlago prvostopni organ ni imel podlage v zakonu. Stranka zato ne more trpeti posledic, ki so nastale zaradi napačne razlage zakona s strani organa. V ekstremnih situacijah, bi lahko prišlo tudi do situacije, ko bi stranka zaradi prepočasne vročitve zamudila rok za pritožbo, še preden bi odločbo prejela, pri tem pa tudi še ne bi nastopila situacija iz drugega odstavka 37. člena ZKme-1, ko lahko stranka obvesti pristojni organ, da ustreznega akta še ni prejela. Enako stališče je sodišče zavzelo že v sodbi I U 1614/2013 z dne 20. 5. 2014.

Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo, ker so bila v postopku napačno uporabljena procesna določila. Sklep je v skladu z 3. in 4. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo ter zadevo v smislu tretjega odstavka istega člena vrnilo drugostopnemu organu v ponoven postopek. V ponovnem postopku naj organ upošteva stališče sodišča glede uporabe procesnih določb ZKme-1, ki se tičejo postopka ter o pritožbi tožnice zoper prvostopno odločbo ponovno odloči.

Ker je tožnica v tem upravnem sporu uspela, je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 15,00 EUR (25. člen ZUS-1 v zvezi s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu). Stroške ji je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od prejema sodbe. Plačano sodno takso pa bo sodišče tožnici vrnilo po uradni dolžnosti.