Legislator Case Law & Legislation
UPRS sodba I U 485/2015 ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.485.2015 AI generated

Administrative court dismisses free legal aid application due to lack of reasonable prospects of success in the underlying administrative lawsuit.

Case Number UPRS sodba I U 485/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Administrative Court of the Republic of Slovenia dismissed the plaintiff's request for free legal aid (BPP) to file an administrative lawsuit against a prior court decision. The plaintiff argued that the initial application was rejected due to incomplete forms and that the underlying dispute involved a long-standing signal failure, yet the court found the application vague and unremediable. Consequently, the court ruled that the underlying case lacked reasonable prospects of success, which is the mandatory objective criterion for granting free legal aid under the relevant law.

Legislator headnote

AI generated

24. člen ZBPP; 63. odst. 1 ZUS-1: Free legal aid is not granted when the underlying administrative lawsuit lacks reasonable prospects of success, as the applicant failed to clarify the specific case and reasons for the request.

Keywords

AI generated
free legal aid reasonable prospects of success administrative lawsuit incomplete application ZBPP criteria dismissed application objective criteria

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Iz razlogov, ki pravilno utemeljujejo zavrnitev, izhaja, da je tožnik v zadevi št. Bpp 34/2015 prosil za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper sklep Bpp 1/2015 z dne 23. 1. 2015, s katerim mu je bila kot nepopolna in nerazumljiva zavržena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi z njegovo vlogo z dne 31. 12. 2014, ker svoje vloge ni ustrezno dopolnil, tako da je ta ostala nepopolna in nejasna ter neprimerna za obravnavo. Ob presoji razlogov, ki jih je organ navedel v točkah 9 – 12 izpodbijane odločbe, s katerimi utemeljuje nejasnost vloge, ki je bila s sklepom zavržena in nejasnost s strani tožnika nepopravljena, je vloga z dne 31. 12. 2014, iz razlogov, ki jih je navedel organ za BPP, tudi po dopolnitvi ostala nejasna v smeri, da organ za BPP ni mogel razbrati zadeve, v kateri tožnik uveljavlja prošnjo za dodelitev BPP, zlasti pa so ostali v celoti nepojasnjeni razlogi, zaradi katerih bi bila po mnenju prosilca BPP upravičena. S tem je obstajala zadostna podlaga za sklep, da bo njegova tožba verjetno zavrnjena oziroma zavržena.

[OBRAZLOŽITEV]

Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep Upravnega sodišča RS št. Bpp 1/2015 z dne 23. 1. 2015. V obrazložitvi je navedel, da dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep Upravnega sodišča št. Bpp 1/2015 z dne 23. 1. 2015, na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ni utemeljena.

Tožnik v tožbi navaja, da vlaga tožbo zoper odločbo Bpp 34/2015, ker mu je bila prošnja za brezplačno pravno pomoč iz neznanega razloga zavrnjena. V 2. točki izpodbijane odločbe se navaja, da prošnja ne vsebuje vseh podatkov, ki jih določa ZBPP, ker naj ne bi bila vložena na predpisanem obrazcu, kar pa je kasneje popravil. V 3. točki se navaja, da je organ štel, da v predmetni zadevi prosi za sestavo tožbe zoper odločbo Bpp 1/2015. Sodišče mu ni ugodilo, ampak je kljub razumljivi prošnji prošnjo zavrnilo. V 7. točki obrazložitve se izraža dvom v uspeh, pri tem pa sodišče ni upoštevalo vseh dejstev, ki so v tožbi navedeni in mu ni omogočilo zagovornika. Z gotovostjo lahko trdi, da bi v nasprotnem bila sodba izrečena v njegovo korist. To utemeljuje tudi z dejstvom, da je signal na njegovem naslovu (zaradi katerega spor poteka) že več kot 18 mesecev, dober, tako da lahko nemoteno telefonira iz notranjosti stanovanjske hiše. To pa pomeni, da je bila napaka, zaradi katere je bil več kot štiri mesece popolnoma brez signala, na omrežju. V 11. točki se navaja, da glede na prošnjo z dne 7. 1. 2015, v povezavi z vlogo z dne 31. 12. 2014, ni bilo jasno v zvezi s katero zadevo sploh prosi za BPP, vendar je v prošnji jasno navedel, za katere zadeve je bila vložena. Res pa je, da je na obrazcu navedel dve zadevi, kasneje pa je poslal dva izpolnjena obrazca v eni kuverti. Vse odločbe, s katerimi se mu prošnje za dodelitev BPP zavrnejo, so mu nerazumljive in še vedno ne ve, v katerem segmentu so nepopolne. Zato je tudi zaprosil za BPP, da mu odvetnik svetuje in pojasni, kje je napaka. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Tožniku je bila z izpodbijano odločbo zavrnjena prošnja za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep Upravnega sodišča RS št. Bpp 1/2015 z dne 23. 11. 2015, ker ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP, saj zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh – 24. člen ZBPP.

Iz razlogov, ki utemeljujejo zavrnitev, izhaja, da je tožnik v zadevi št. Bpp 34/2015 prosil za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper sklep Bpp 1/2015 z dne 23. 1. 2015, s katerim mu je bila kot nepopolna in nerazumljiva zavržena njegova prošnja za dodelitev BPP v zvezi z njegovo vlogo z dne 31. 12. 2014 (z dopolnitvami z dne 7. 1. 2015 in 21. 1. 2015), ker svoje vloge ni ustrezno dopolnil v skladu z določbo 32. člena ZBPP, tako da je ta ostala nepopolna in nejasna ter neprimerna za obravnavo. Ob presoji razlogov, ki jih je organ navedel v točkah 9 – 12 izpodbijane odločbe, s katerimi utemeljuje nejasnost vloge, ki je bila s sklepom zavržena in nejasnost s strani tožnika nepopravljena, sodišče meni, da je vloga z dne 31. 12. 2004, iz razlogov, ki jih je navedel organ, tudi po dopolnitvi ostala nejasna v smeri, da organ ni mogel razbrati zadeve, v kateri tožnik uveljavlja prošnjo za dodelitev BPP, zlasti pa so ostali v celoti nepojasnjeni razlogi, zaradi katerih bi bila po mnenju prosilca BPP upravičena. S tem je obstajala zadostna podlaga za sklep, da bo njegova tožba verjetno zavrnjena oziroma zavržena.

V zvezi z ugovori, ki jih tožnik naperja zoper 2. in 3. točko obrazložitve, je tožniku pojasniti, da se v teh točkah povzema postopek iz zadeve Bpp št. 1/2015. V točki 7 je povzeto zakonsko določilo 24. člena ZBPP, razlogi za uporabo navedene določbe so v nadaljnjih točkah obrazložitve. V zvezi z ugovorom zoper 11. točko, da tožnikova prošnja z dne 7. 1. 2015, v povezavi z vlogo z dne 31. 12. 2014 ni jasna (v zvezi s katero zadevo sploh prosi za dodelitev BPP), pa je sodišče navedlo že zgoraj, zakaj sledi organu pri njegovi odločitvi (glej točki 11 in 12 izpodbijane odločbe) o nejasnosti tožnikove vloge. Nadalje tožnik navaja, da mu ni jasno kje oziroma v katerem segmentu prošnje za dodelitev BPP obrazec ni bil pravilno izpolnjen. Vendar pa sodišče iz pozivov organa lahko jasno razbere, kaj je organ od prosilca zahteval in kako bi mu moral prosilec slediti, pa mu ni. V zvezi z zadevo I U 1002/2014 (spor med operaterjem in uporabnikom - tožnik sam številke zadeve v tožbi sicer ne navaja, temveč opisuje dejstva iz tega spora, navedel pa jo je v svoji dopolnitvi) pa je ugotoviti, da je sodišče tožnikovo tožbo s sodbo z dne 13. 2. 2015 zavrnilo, torej je bilo pravnomočno že odločeno o tem, o čemer bi tožnik rad pridobil BPP (glede na zatrjevanja v obravnavani tožbi, da je signal sedaj že 18 mesecev dober ter da lahko telefonira iz notranjosti hiše, kar pomeni, da je bila napaka na omrežju), zato tožnik z izpodbijano odločbo tudi ne more izboljšati svojega pravnega položaja.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.