Legislator Case Law & Legislation
UPRS sodba I U 255/2015 ECLI:SI:UPRS:2015:I.U.255.2015 AI generated

Administrative court dismisses appeal for free legal aid when underlying appeal is clearly unreasonable due to late filing.

Case Number UPRS sodba I U 255/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Administrative Court dismissed the plaintiff's appeal against the decision to deny extraordinary free legal aid (BPP) for a second-instance administrative appeal. The plaintiff argued that free legal aid was constitutionally required, but the court found the underlying appeal was clearly unreasonable because it was filed late and thus legally doomed to fail. Consequently, the court held that the condition for extraordinary BPP was not met, as the case was objectively unwinnable.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP); Zakon o upravnem sporu (ZUS-1): When an appeal is clearly unreasonable due to procedural defects like late filing, denying extraordinary free legal aid does not violate constitutional rights or the right to a fair trial.

Keywords

AI generated
extraordinary free legal aid clearly unreasonable case late filing of appeal administrative litigation ZBPP Article 24 ZUS-1 Article 36 unwinnable appeal

Cited Legislation

AI generated
28. člen ZUS-1
2. točka prvega odstavka 36. člen ZUS-1
prvi odstavek 24. člen ZBPP
tretji odstavek 24. člen ZBPP
prvi odstavek 2. člen ZBPP
prvi odstavek 6. člen EKČP
tretji odstavek 6. člen EKČP
63. člen ZUS-1
4. odstavek 10. člen Zakona o sodnih taksah

Cited Case Law

AI generated
Del Sol proti Franciji, sodba z dne 26. 2. 2002, št. 46800/99
Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice pa je že presodilo, da je dopustno, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč odkloni, če je očitno, da pravno sredstvo ne more imeti uspeha (Del Sol proti Franciji, sodba z dne 26. 2. 2002, št. 46800/99).
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Organ za BPP je odločitev oprl na oceno, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče kot prepozno zavrglo njegovo tožbo. Po določbi 28. člena ZUS-1 je namreč tožbo v upravnem sporu treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Če tožba ni vložena v zakonskem roku 30 dni, jo sodišče na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže. To pomeni, da tožnik s pritožbo zoper sklep o zavrženju njegove tožbe kot prepozne, pri čemer tožnik ne oporeka dejanskim ugotovitvam sodišča v tem sklepu – to je datumu prejema upravne odločbe in datumu vložitve tožbe, ne bi mogel uspeti. Tak razlog pa v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP v povezavi s tretjim odstavkom tega člena pomeni, da gre za očitno nerazumno zadevo, kar pa po navedeni zakonski določbi dodelitev BPP izključuje.

[OBRAZLOŽITEV]

Organ za brezplačno pravno pomoč je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na drugi stopnji v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča I U 1677/2014-5 z dne 28. 11. 2014 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik upravičen do denarne socialne pomoči od 1. 10. 2014 do 31. 3. 2015, zato je bila njegova prošnja za BPP na podlagi drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) obravnavana kot prošnja za izredno BPP ter se njegov finančni položaj v postopku ni ugotavljal. Organ pa je moral ugotavljati izpolnjevanje pogojev po prvem odstavku 24. člena ZBPP. Pri tem pa je presodil, da tožnik s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča I U 1677/2014 z dne 28. 11. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh. Z navedenim sklepom je namreč sodišče zavrglo njegovo tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker jo je vložil prepozno. Ker je po oceni organa za BPP navedeni sklep pravilen, ta zaključuje, da tožnik s pritožbo zoper sklep nima verjetnega izgleda za uspeh. Glede na to po presoji organa ni izpolnjen pogoj po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna ter je na tej podlagi tožnikovo prošnjo za BPP zavrnil.

Tožnik v tožbi navaja, da se ne strinja z izpodbijano odločbo. Meni, da je nepravilna presoja, da nima izgledov za uspeh s pritožbo. Poleg tega tak zaključek v izpodbijani odločbi ni obrazložen s tehtnimi argumenti. Tožnik meni, da bi mu BPP morala biti dodeljena ter da mu ta pripada po Ustavi RS in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe. Prosi tudi za oprostitev vseh sodnih stroškov in taks.

Toženka na tožbo ni odgovorila, posredovala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporna zavrnitev prošnje za BPP tožniku za pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča I U 1677/2014 z dne 28. 11. 2014, s katerim je sodišče kot prepozno zavrglo njegovo tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani Bpp 222/2014-2 z dne 3. 9. 2014.

Organ za BPP je odločitev oprl na oceno, da tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh s pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče kot prepozno zavrglo njegovo tožbo. Sodišče se s tako oceno strinja. Po določbi 28. člena ZUS-1 je namreč tožbo v upravnem sporu treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Če tožba ni vložena v zakonskem roku 30 dni, jo sodišče na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrže. To pomeni, da tožnik s pritožbo zoper sklep o zavrženju njegove tožbe kot prepozne, pri čemer tožnik ne oporeka dejanskim ugotovitvam sodišča v tem sklepu – to je datumu prejema upravne odločbe in datumu vložitve tožbe, ne bi mogel uspeti. Tak razlog pa v smislu prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP v povezavi s tretjim odstavkom tega člena tudi po presoji sodišča pomeni, da gre za očitno nerazumno zadevo (saj je pričakovanje tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah z enakim dejanskim stanjem in pravno podlago), kar pa po navedeni zakonski določbi dodelitev BPP izključuje.

Na tožbene navedbe, da bi tožniku glede na določbe Ustave in EKČP morala biti priznana BPP, pa sodišče odgovarja, da se po prvem odstavku 2. člena ZBPP BPP odobri pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon; v obravnavanem primeru pa je bilo tudi po presoji sodišča pravilno ugotovljeno, da za priznanje BPP tožniku ni (bil) izpolnjen pogoj v zvezi z zadevo, za katero je tožnik prosil za BPP (to je pogoj iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna). Z zakonito odločitvijo in ob tem ko sodišče ne meni, da bi bil ZBPP v nasprotju z Ustavo, pa z odločitvijo organa za BPP v tožnikove pravice, ki mu jih zagotavlja Ustava, ni moglo biti poseženo. Iz določbe prvega odstavka 6. člena EKČP (pravica do poštenega sojenja) pa tudi ne izhaja, da bi država v civilnih zadevah morala vedno zagotoviti brezplačno pravno pomoč; tako sklepanje dopušča razlaga z arg. a contrario določbe tretjega odstavka navedenega člena, po kateri gre taka pravica, in še to omejena z obstojem razlogov pravičnosti, (le) obdolžencem v kazenskem postopku. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice pa je že presodilo, da je dopustno, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč odkloni, če je očitno, da pravno sredstvo ne more imeti uspeha (Del Sol proti Franciji, sodba z dne 26. 2. 2002, št. 46800/99).

Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

O tožnikovih prošnjah za oprostitev plačila sodne takse in stroškov postopka sodišče kot nepotrebno ni odločalo, saj so (že) po četrtem odstavku 10. člena Zakona o sodnih taksah zadeve BPP oproščene plačila sodne takse, nastanek stroškov pa v postopku tudi ni bil ugotovljen.