Supreme Court allows review to determine if mandatory overtime clauses override statutory overtime pay rights under Labor Law.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnik upravičen do plačila nadur, kljub določbi v pogodbi, da je dolžan delati preko polnega delovnega časa brez posebnega nadomestila.

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožnik upravičen do plačila nadur, kljub določbi v pogodbi, da je dolžan delati preko polnega delovnega časa brez posebnega nadomestila.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je med drugim (poleg odločitve o plači in plačilu razlike v plači) odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku obračunati in izplačati nadure od meseca marca 2009 v posameznih konkretno navedenih bruto zneskih, od teh odvesti in plačati za tožnika davke in prispevke ter mu plačati neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Iz razlogov sodbe izhaja, da sodišče ni sprejelo ugovora tožene stranke, da je bil tožnik kot vodstveni delavec dolžan opravljati neplačano delo preko polnega delovnega časa, saj kaj takega ne izhaja iz pogodbe o zaposlitvi in aneksa k tej pogodbi. Tožniku pripada plačilo nadur, ki so bile dejansko opravljene, čeprav niso bile pisno odrejene.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke glede odločitve o obračunu in plačilu nadur ugodilo ter sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ta zahtevek zavrnilo, posledično spremenilo tudi odločitev o stroških postopka, sicer pa pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Navedlo je, da je tožnik s toženo stranko sklenil predpogodbo in nato pogodbo o zaposlitvi, po obeh pogodbah pa se je zavezal opravljati delo tudi preko polnega delovnega časa brez posebnega plačila oziroma nadomestila. To naj bi pomenilo, da je sam razpolagal z delovnim časom; prav zato ni upravičen do dodatnega plačila za ure nad polnim delovnim časom.

3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožnik uveljavlja pravno vprašanje, ali je na podlagi predpogodbe in pogodbe o zaposlitvi upravičen do plačila nadur v skladu s 128. členom Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), kljub določbi v pogodbi, da je dolžan delati preko polnega delovnega časa brez posebnega nadomestila, upoštevajoč dejstvo, da ni bil poslovodna oseba ali prokurist, itd. Meni, da je od odločitve revizijskega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoj prava preko sodne prakse, sicer pa uveljavlja tudi, da se odločitev pritožbenega sodišča razlikuje od ostalih dostopnih primerov odločitev pritožbenega oziroma revizijskega sodišča. Pri tem se sklicuje na odločbe Pdp 274/2011, Pdp 1613/2008, Pdp 1227/2010, Pdp 1149/2009, Pdp 1101/2012 in VIII Ips 111/2012. Navaja tudi, da stranki nista mogli oziroma smeli urediti plačila za opravljeno nadurno delo drugače, kot to določa ZDR oziroma tožniku priznati manj pravic, kot jih določa ta zakon.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, obstajajo pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena Zakona o pravdnem postopku, zato je revizijo glede tega vprašanja dopustilo.