Slovenian Supreme Court dismisses review due to failure to prove monetary value or severe consequences.

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

[JEDRO]

Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

V obravnavani zadevi je sporen sklep o dovolitvi obnove postopka iz obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. V tem sklepu obveznost oziroma pravica revidenta ni izražena v denarni vrednosti, zato uveljavljani pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Revident opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil, zato tudi ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep Republike Slovenije, Upravne enote Radovljica, št. 351-374/2006-57 z dne 23. 9. 2013. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ ugodil predlogu A. A. (stranka z interesom) in dovolil obnovo postopka revidentu izdanega gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov in nadomestno gradnjo poslovno trgovskega objekta „Supermarket ...“ na tam navedenih zemljiščih, ki je bil končan z odločbo istega organa, št. 351-182/2006-7 z dne 30. 6. 2006, in sicer v obsegu, da se v postopek kot stranka vključi predlagatelj obnove postopka (1. točka izreka). Odločil je še, da se zadrži izvršitev spornega gradbenega dovoljenja, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa in da stroški postopka niso nastali (2., 3. in 4. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo, št. 35108-406/2006/28-00641108 z dne 29. 1. 2014, revidentovo pritožbo zoper prvostopenjski akt zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Po navedeni določbi je torej revizija dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR.

6. V obravnavani zadevi je sporen sklep o dovolitvi obnove postopka iz obnovitvenega razloga po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. V tem sklepu obveznost oziroma pravica revidenta ni izražena v denarni vrednosti, zato uveljavljani pogoj po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.(1)

7. Revident tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo prav tako uveljavlja.

8. Revident ni konkretiziral in izkazal zelo hudih posledic izpodbijanega akta, ki so pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V zvezi s tem je navedel, da ima zadržana izvršitev gradbenega dovoljenja, glede na vrednost investicije, zanj praktično nepopravljive posledice. Ta navedba glede na trditveno in dokazno breme, ki je na strani revidenta, za dovoljenost revizije ne zadošča. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012) bi moral natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati. Revident opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil, zato tudi ta uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.

9. Ker uveljavljana pogoja za dovoljenost revizije nista izkazana, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

10. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

----

(1) Enako odločbe Vrhovnega sodišča, kot npr.: X Ips 454/2008, X Ips 268/2009, X Ips 457/2010, X Ips 356/2011, X Ips 50/2012, X Ips 402/2012, X Ips 130/2013, X Ips 173/2013, X Ips 24/2014, X Ips 308/2014, X Ips 14/2015, X Ips 125/2015 in druge.