Supreme Court dismisses appeal for lack of legal basis and failure to prove statutory review conditions under ZUS-1.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's review against a first-instance judgment, ruling that the burden of proof for review admissibility lies entirely with the appellant. The applicant failed to cite the specific legal grounds required by Article 83(2) of the Administrative Disputes Act or demonstrate that any statutory conditions for review were met. Consequently, the court rejected the appeal as inadmissible because the applicant merely raised general procedural and substantive errors without satisfying the strict evidentiary standard for a review.
Legislator headnote
AI generatedArticle 83(2) of the Administrative Disputes Act; Article 89 of the Administrative Disputes Act: A review is inadmissible if the applicant fails to cite the specific legal grounds for admissibility and prove the fulfillment of statutory conditions, as the burden of proof rests solely on the applicant.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidentke.
Ker revidentka v reviziji, ob tem, da ni navedla pravne podlage za njeno dovoljenost (drugi odstavek 83. člena ZUS-1), tudi po vsebini ni navajala ne izkazala izpolnjevanja nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak je uveljavljala le revizijske razloge (zmotno uporabo materialnega prava) in bistvene kršitve določb postopka), ni izpolnila navedenega trditvenega in dokaznega standarda za dovoljenost revizije.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Priglasila je tudi stroške revizijskega postopka.
K I. točki izreka:
2. Revizija ni dovoljena.
3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Ljubljana, št. 330-1343/2008-38 z dne 21. 11. 2013. Z njo je bilo odločeno, da se pusti v veljavi odločba Upravne enote Ljubljana, Izpostave Vič- Rudnik, št. 330-1343/2008-5 z dne 23. 4. 2008, s katero je bilo ugotovljeno, da A. A., rojena ..., iz ..., izpolnjuje pogoje, da se šteje za kmeta po 24. členu Zakona o kmetijskih zemljiških (1. točka izreka); in da stroški postopka za izdajo te odločbe niso bili zaznamovani (2. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo, št. 33008-2/2014/2 z dne 19. 1. 2015, zavrnila revidentkino pritožbo zoper prvostopenjsko upravno odločbo.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Navedenega trditvenega in dokaznega standarda revidentka v obravnavani zadevi ni izpolnila. V reviziji, ob tem, da ni navedela pravne podlage za njeno dovoljenost (drugi odstavek 83. člena ZUS-1), tudi po vsebini ni navajala, ne izkazala izpolnjevanja nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ampak je uveljavljala le revizijske razloge (zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka).
6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.
K II. točki izreka:
7. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka v skladu s prvim odstavkom 154. in 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.