Supreme Court dismisses appeal for failure to cite legal rule and demonstrate importance for legal certainty.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a first-instance court decision refusing a public tender application. The applicant argued that the court erred by not accepting a general statement as valid without a specific form, but failed to identify the specific legal rule violated or explain why the issue was crucial for legal certainty or uniform application of law. Consequently, the court held that the burden of proving the grounds for appeal lies entirely with the appellant, who must precisely articulate the legal violation and its significance, which the applicant did not do.
Legislator headnote
AI generatedZUS-1 83. člen 2. odstavek 2.; Revizija je dovoljena le, če revident natančno navede kršeno pravilo in dokazuje njeno pomembnost za pravno varnost, enotno uporabo prava ali razvoj prava.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident vprašanja ni izpostavil na zahtevani način, saj ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno, niti ni navedel okoliščin, ki bi bile pomembne za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške postopka.
K I. točki izreka:
2. Revizija ni dovoljena.
3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper sklep tožene stranke, št. 6110-878/2014/5 z dne 11. 7. 2014, s katerim je (kot nepopolno) zavrgla vlogo prijavitelja (revidenta), prispelo na tam navedeni javni poziv, z naslovom ... (1. točka izreka sklepa), in ugotovila, da stroški postopka niso zaznamovani (2. točka izreka sklepa).
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.
6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.
7. Revident v zvezi s tem zatrjuje, da „Vrhovno sodišče še ni odločalo o vprašanju, ali je dopustna splošna izjava, če javni razpis oziroma poziv ne predvideva posebne forme in vsebine izjave (torej posebnega formularnega obrazca)“.
8. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje ni izpostavljeno na zahtevani način iz 6. točke obrazložitve tega sklepa, saj revident ni navedel pravnega pravila, ki naj bi bilo kršeno niti ni navedel okoliščin, ki bi bile pomembne za zagotovitev pravne varnosti, enotno uporabo prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Glede na vse navedeno revident ni izkazal obstoja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
9. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.
K II. točki izreka:
10. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).