Supreme Court dismisses appeal on co-ownership elevator replacement costs under investment maintenance rules.

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 279,99 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka določenega v tej točki izreka, do plačila.

[JEDRO]

V obravnavanem primeru so bile v okviru investicijskih vzdrževalnih del izvedene zgolj izboljšave, ki sledijo napredku tehnike, ne pa izboljšave, ki bi presegale ta okvir in bi kot take predstavljale opravo posla, ki presega redno upravljanje.

Dejstvo, da so solastniki s potrebno večino izglasovali zamenjavo dvigal in zanjo izbrali izvajalca, ki ni bil najugodnejši, nasprotno bil naj bi celo najdražji, narave posla, to je posla rednega upravljanja, ne spremeni. Kateri posli sodijo med posle rednega upravljanja in kateri posli redno upravljanje presegajo, je odvisno od narave opravljenih del, ne pa od cene, ki jo solastniki za opravljeno delo plačajo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o reviziji, ohranilo v veljavi sklep o izvršbi, na podlagi katerega je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati sorazmerni del stroškov zamenjave dvigal v znesku 14.303,26 EUR, kar predstavlja glavnico in kapitalizirane obresti (I. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in v ugodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 92/2013-9 z dne 19. 11. 2013 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali vsakršna izvedba posla, ki ga potrdi več kot 50 % solastnikov, ustreza poslu rednega upravljanja ne glede na to, da je dela, ki v celoti ohranjajo dosedanjo funkcionalnost, možno izvesti tudi po bistveno nižji ceni?

4. Na podlagi navedenega sklepa je tožena stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo. Predlagala je spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo pritožbi in zavrnitvijo tožbenega zahtevka.

5. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Relevantno dejansko stanje

6. Tožeča stranka je upravnik, tožena stranka pa z družbo G. d.o.o., solastnica poslovnega prostora (vsaka do ½) in solastnica skupnih prostorov poslovne stavbe v L., v kateri se nahajajo dvigala.

7. Poslovni odbor (lastnikov posameznih delov nepremičnine v etažni lastnini) je na sejah dne 25. 10. 2007 in 3. 3. 2008 s soglasjem (so)lastnikov, katerih idealni deleži predstavljajo 84,32% vrednosti nepremičnine, sprejel sklep o zamenjavi dvigal in za izvajalca zamenjave dvigal izbral S. d.o.o.

8. Ponudbe ostalih izvajalcev so bile cenovno ugodnejše od S.

9. Med strankama ni bilo spora o tem, da so bila (prejšnja) dvigala dotrajana in potrebna obnove (zamenjave).

10. Kvaliteta novih, zamenjanih dvigal je v bistvenem enaka kvaliteti starih dvigal. Karakteristike novih dvigal sledijo tehničnemu napredku.

11. Le ciljno krmiljenje dvigal predstavlja izboljšavo (sodi v okvir posla, ki presega redno upravljanje), za katero soglasje (vseh) solastnikov ni bilo doseženo. V tem delu je bil tožbeni zahtevek zavrnjen (ni predmet revizije).

Revizijske navedbe

12. Revidentka ponavlja trditve, ki jih je navedla že v postopku pred sodiščema nižjih stopenj, to je, da „izbira dražjih in s tem boljših dvigal, z večjo nosilnostjo, hitrejšo vožnjo ter bolj luksuzno znamko, ni vprašanje rednega vzdrževanja temveč izboljšave“, o kateri bi moralo ob odsotnosti soglasja vseh solastnikov odločiti sodišče v nepravdnem postopku (drugi odstavek 117. člena Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Po prepričanju revidentke odločitev nižjih sodišč večinskim lastnikom omogoča, da pod krinko rednega upravljanja opravijo praktično kakršnokoli izboljšavo oziroma posle rednega upravljanja vodijo na takšen način, da finančno izčrpavajo manjšinske lastnike.

Razlogi za zavrnitev revizije

13. Solastniki imajo pravico skupno upravljati stvar v solastnini. Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. Za posle rednega upravljanja se štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena (prvi, drugi in tretji odstavek 67. člena SPZ).

14. Pojem vzdrževanje objekta je opredeljen v Zakonu o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1(1) ) kot izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist. Investicijska vzdrževalna dela pomenijo izvedbo popravil, gradbenih, inštalacijskih in obrtniških del ter izboljšav, ki sledijo napredku tehnike, z njimi pa se ne posega v konstrukcijo objekta in tudi ne spreminja njegove zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza, inštalacije, napeljave, tehnološke naprave in oprema pa se posodobijo oziroma izvedejo druge njihove izboljšave (točki 10 in 10.2 prvega odstavka 2. člena).

15. Zamenjava dvigal predstavlja investicijsko vzdrževalna dela, ki kot taka pomenijo vzdrževanje objekta. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da je kvaliteta novih, zamenjanih dvigal v bistvenem enaka kvaliteti starih dvigal in da z izjemo opreme za ciljno krmiljenje dvigal karakteristike novih dvigal ne pomenijo nepotrebnega preseganja karakteristik starih dvigal, je pravilen zaključek nižjih sodišč, da so bile v obravnavanem primeru v okviru investicijskih vzdrževalnih del izvedene zgolj izboljšave, ki sledijo napredku tehnike, ne pa izboljšave, ki bi presegale ta okvir in bi kot take predstavljale opravo posla, ki presega redno upravljanje.

16. Dejstvo, da so solastniki s potrebno večino izglasovali zamenjavo dvigal in zanjo izbrali izvajalca, ki ni bil najugodnejši, nasprotno bil naj bi celo najdražji, narave posla, to je posla rednega upravljanja, ne spremeni. Kateri posli sodijo med posle rednega upravljanja in kateri posli redno upravljanje presegajo, je odvisno od narave opravljenih del, ne pa od cene, ki jo solastniki za opravljeno delo plačajo. Ker posel rednega upravljanja zavezuje tudi tiste, ki se z njimi niso strinjali oziroma vanj niso privolili, je tožena stranka dolžna nositi sorazmeren del stroškov, ki odpade nanjo.

17. Po obrazloženem se je pokazalo, da razlogi zaradi katerih je bila revizija vložena niso podani. Vrhovno sodišče je zato revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

O stroških postopka

18. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato je dolžna toženi stranki povrniti njene stroške odgovora na revizijo. Vrhovno sodišče je v skladu s stroškovnikom in Odvetniško tarifo (Ur. l. št. 67/2003 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) toženi stranki priznalo stroške odgovora na revizijo (500 točk), povečane za 22% DDV, skupaj 279,99 EUR.

19. Od priznanih stroškov gredo toženi stranki skladno s pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (objavljenim v Pravnih mnenjih I/2006) tudi zahtevane zakonske zamudne obresti, in sicer od dneva morebitne zamude.

---.---

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 110/2002, 97/2003 - odl. US, 46/2004 - ZRud-A, 47/2004, 41/2004 - ZVO-1, 45/2004 - ZVZP-A, 62/2004 - odl. US, 92/2005 - ZJC-B, 111/2005 - odl. US, 93/2005 - ZVMS, 120/2006 - odl. US.