Administrative court dismisses firearm license renewal claim due to prior violent public order violations.
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court of Slovenia dismissed the applicant's lawsuit challenging the refusal to renew his firearm license. The applicant argued that the administrative body incorrectly assessed the factual circumstances regarding his past violations, while the opposing party maintained that his three prior convictions for violent offenses against public order and peace legally barred him from holding a license. The court ruled that the administrative decision was correct because the applicant had been definitively convicted of crimes involving violence against public order, which constitutes a statutory ground for refusal under the Firearms Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 14, paragraph 2, point 14 of the Firearms Act; Article 15, paragraph 1, point 2 of the Firearms Act: A firearm license shall be denied to an individual who has been convicted by a final decision for an offense against public order and peace with elements of violence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Tožba se zavrne.
[JEDRO]
Zmotno je stališče tožnika, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki temelji na pravnomočnih upravnih odločbah in s tem v zvezi zatrjevanih kršitev materialnih predpisov, podani z okoliščinami, na katere se sklicuje. Iz razloga 2. točke 14. člena ZOro-1 pristojni organ zavrne podaljšanje orožnega lista posamezniku zaradi zadržkov javnega reda. Po 2. alinei prvega odstavka 15. člena ZOro-1 pa so zadržki javnega reda podani, če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Nova Gorica zavrnila vlogo A.A. (v nadaljevanju tožnika) za podaljšanje veljavnosti orožne listine. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je v postopku za zamenjavo orožnega lista OL7403, izdanega z veljavnostjo od 5. 8. 2002 do 5. 8. 2012 iz razloga lova, zaradi poteka veljavnosti pridobila podatke Policijske postaje B. Ugotovljeno je bilo, da A.A. ne izpolnjuje pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka 14. člena Zakona o orožju (v nadaljnjem besedilu ZOro-1), ker so bile izdane tri pravnomočne odločbe in sicer št. 000008947687-5 z dne 31. 2. 2009 po 1. točki 7. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (v nadaljnjem besedilu ZJRM-1), ki je postala pravnomočna 30. 1. 2010; št. 555005681799 z dne 1. 12. 2009 po 4. točki 6. člena ZJRM-1, ki je postala pravnomočna 30. 12. 2009 ter št. 000009994387 z dne 28. 11. 2011 po 1. točki 6. člena ZJRM-1, ki je postala pravnomočna 6. 12. 2011. V nadaljevanju povzema dejansko stanje ugotovljeno v pravnomočno zaključenih prekrškovnih postopkih. Upravni organ prve stopnje je v zvezi z morebitnimi okoliščinami, ki kažejo na to, da tožnik ni več primeren za posedovanje orožja zaprosil za mnenje tudi Lovsko družino C., ki je sporočila, da se tožnik ne udeležuje več skupnih lovov, da tudi individualno že več let ne izvaja lova, tako da lovska družina nima podatkov o morebitnih kršitvah ZOro-1, ter temeljnega akta in internih predpisov Lovske družine C.
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 2. točke drugega odstavka 14. člena ZOro-1, saj je bil s pravnomočnimi odločbami prekrškovnega organa kaznovan za prekrške z elementi nasilja nad svojimi družinskimi člani in drznega, nasilnega oziroma nesramnega ter nedostojnega vedenja na javnem kraju. Zaradi tega je odločil tako kot izhaja iz izpodbijane odločbe.
Ministrstvo za notranje zadeve je z odločbo št. 216-94/2013/2 (1324-08) z dne 17. 6. 2013 pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.
Tožeča stranka v tožbi izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje iz razloga nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitev pravil postopka. V tožbi navaja kršitve, ki so bile storjene v postopku izdaje plačilnega naloga za storjeni prekršen. Navaja, da o storitvi prekrškov ni prejel nobenega zapisnika in predlaga zaslišanje prič, ki bi potrdile napačno ugotovljeno stanje v prekrškovnih postopkih.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožnika in dodatno navaja, da tožnik v tožbi ne navaja razlogov za pritožbo temveč samo domnevne nepravilnosti v izdaji plačilnih nalogov za prekrške. Vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe ter sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Po presoji sodišča je izpodbijana odločba, ki temelji na podatkih upravnega spisa pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je tožena stranka v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla pravilne razloge za svojo odločitev, sodišče v celoti sledi njeni utemeljitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:
Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da so bile izdane tožniku tri pravnomočne odločbe št. 000008947687-5 z dne 31. 12. 2009 zaradi prekrška po 1. točki 7. člena ZJRM-1, št. 555005681799 z dne 1. 12. 2009 zaradi prekrška po 4. točki 6. člena ZJRM-1, ter št. 000009994387 z dne 28. 11. 2011 po prvi točki 6. člena ZJRM-1. V zadevi tudi ni sporno, da se tožnik že več let pred izdajo izpodbijane odločbe ni udeleževal skupinskih lovov ter tudi individualno ni izvajal lova, zaradi katerega je bila tožniku izdana orožna listina, katere podaljšanje v predmetnem postopku predlaga tožnik.
Po oceni sodišča je zmotno stališče tožnika, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki temelji na pravnomočnih upravnih odločbah in s tem v zvezi zatrjevanih kršitev materialnih predpisov, podani z okoliščinami, na katere se sklicuje. Iz razloga 2. točke 14. člena ZOro-1) pristojni organ zavrne podaljšanje orožnega lista posamezniku zaradi zadržkov javnega reda. Po 2. alinei prvega odstavka 15. člena ZOro-1 pa so zadržki javnega reda podani, če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja. Iz upravnega spora nesporno izhaja, da je bil tožnik trikrat pravnomočno obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja, zato so ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na prekrškovne postopke neupoštevni.
Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.