Supreme Court allows union petition against both election commission and works council in invalid election dispute.

Reviziji predlagateljev se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

„Pritožbi predlagateljev se ugodi in se delna sodba sodišča prve stopnje v točki I. izreka spremeni tako, da se ugodi zahtevku za razveljavitev vseh volilnih opravil in volitev članov sveta delavcev v L. d. o. o. tudi proti drugemu nasprotnemu udeležencu“.

Revizija prvega nasprotnega udeleženca se zavrne.

Sodba sodišča druge stopnje ter delna sodba in sodba sodišča prve stopnje se v izreku o stroških postopka delno spremenijo (prvi in drugi odstavek točke II. izreka delne sodbe, točka II. izreka drugostopne sodbe in točka II. izreka sodbe) tako, da se izrek o stroških postopka glasi:

„Prvi in drugi nasprotni udeleženec sta nerazdelno dolžna predlagateljem povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje v znesku 2.205,35 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka do plačila.

Prvi in drugi nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

Prvi in drugi udeleženec sta nerazdelno dolžna predlagateljem povrniti stroške za odgovor na pritožbo v znesku 1.122,40 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka do plačila.

Prvi in drugi nasprotni udeleženec krijeta vsak svoje stroške postopka pred sodiščem druge stopnje.“

Prvi in drugi udeleženec sta nerazdelno dolžna predlagateljem povrniti revizijske stroške v znesku 1.396,90 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka do plačila.

Prvi nasprotni udeleženec krije sam svoje revizijske stroške.

[JEDRO]

Po določbi 6. člena ZDSS-1 so kot kolektivni delovni spori opredeljeni tudi spori o sodelovanju delavcev pri upravljanju in v 52. členu kot taki navedeni tudi spori o neveljavnosti volitev članov sveta delavcev in o zahtevi za razveljavitev volitev članov sveta delavcev. Po določbah 45. člena ZDSS-1 je udeleženec v kolektivnem delovnem sporu oseba, organ ali združenje, ki je vložil predlog (predlagatelj postopka) ter oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen (nasprotni udeleženec), udeleženci pa so tudi osebe, organi ali združenja, ki so nosilci pravic in obveznosti v razmerju, o katerem se odloča. Predlog je bil vložen tudi zoper svet delavcev, ki je po zakonu nosilec obveznosti za objavo sklepa o razpisu volitev. Zato ima v obravnavanem sporu tudi svet delavcev položaj udeleženca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Svet delavcev v A. d. o. o. je na seji 13. 11. 2014 razpisal volitve v svet delavcev. Volitve so bile izvedene 18., 19. in 23. 12. 2014. Rezultate volitev je ugotovila volilna komisija dne 24. 12. 2014. Trije reprezentativni sindikati so 30. 12. 2014 vložili predlog, s katerim so zahtevali razveljavitev vseh volilnih opravil in volitev. Kot nasprotne udeležence so navedli volilno komisijo, svet delavcev in družbo.

2. Sodišče prve stopnje je izdalo dve sodbi. Z delno sodbo je zavrnilo zahtevek zoper svet delavcev in družbo. Sklicevalo se je na sodno prakso Vrhovnega sodišča in Višjega delovnega in socialnega sodišča, po kateri je v volilnih zadeva po ZSDU nasprotni udeleženec volilna komisija. s sodbo pa je predlogu ugodilo in razveljavilo vsa volilna opravila in volitve članov sveta delavcev v L. d. o. o. na volitvah dne 18., 19. in 23. 12. 2014. Ugotovilo je, da sklep o razpisu volitev ni bil objavljen na način, dostopen vsem delavcem, kot to določa četrti odstavek 16. člena ZSDU. Kljub temu, da je bil sklep objavljen na različnih primernih in neprimernih lokacijah v družbi, ni bil dostopen vsem delavcem, saj so nekateri med njimi z njim seznanili šele 5. 12. 2014. Posledično je bila nekaterim otežena oziroma praktično onemogočena možnost kandidiranja.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev zoper delno sodbo zavrnilo, spremenilo jo je deloma le glede stroškov postopka. Presodilo je, da ni bistveno, kakšne so pristojnosti posameznih organov v posameznih fazah postopka volitev, temveč to, da je po 24. členu ZSDU volilna komisija tisti organ sveta delavcev, ki vodi postopek volitev in skrbi za zakonitost volitev tako v fazi kandidiranja kot v fazi izvedbe volitev, odloča pa tudi o razveljavitvi volitev zaradi ugotovljenih nepravilnosti. Sodišče je zavrnilo tudi pritožbo prvega nasprotnega udeleženca (volilne komisije) zoper sodbo. Volilna komisija je tista, ki mora skrbeti za spoštovanje zakonskih rokov za razpis volitev v svet delavcev, čeprav sklep o razpisu sprejme svet delavcev.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje so revizijo vložili predlagatelji in prvi nasprotni udeleženec.

5. Predlagatelji vlagajo revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev pravil postopka. Ne strinjajo se s stališčem sodišča, da je v tej zadevi pasivno legitimirana le volilna komisija, ne pa tudi svet delavcev. Svet delavcev je zadolžen za objavo sklepa o razpisu volitev, volilna komisija pa skrbi za zakonitost volitev od razpisa volitev do objave rezultatov.

6. Prvi nasprotni udeleženec vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določil pravdnega postopka. Ni zakonskega določila, ki bi določal, da je volilna komisija organ, ki je odgovoren za vse faze volilnega postopka, torej tudi za fazo, ki je v izključni pristojnosti sveta delavcev.

7. Predlagatelji so na revizijo prvega nasprotnega udeleženca odgovorili in predlagajo, da jo sodišče kot neutemeljeno zavrne.

8. Revizija predlagateljev je utemeljena, revizija prvega nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

9. Oba revidenta uveljavljata tudi revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar nobeden od njiju ne izrecno ne smiselno ne navede in obrazloži, katere kršitve ima morda v mislih. Zato v tem delu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče ni ne moglo ne smelo preizkusiti.

10. Bistvena in edina okoliščina, zaradi katere so bile volitve v svet delavcev razveljavljene je, da delavci o razpisu volitev niso bili pravilno in pravočasno obveščeni. Glede na predpisane postopke in roke jim je bilo s tem oteženo oziroma onemogočeno uveljavljanje pasivne volilne pravice. Oba revidenta vsak s svoje strani zatrjujeta isto: za zaplete z objavo sklepa o razpisu volitev je odgovoren svet delavcev. Predlagatelji zatrjujejo, da je odgovoren poleg volilne komisije, volilna komisija pa, da je odgovoren le svet delavcev. Dejanska ugotovitev na kateri temelji izpodbijana sodba je, da delavci niso bili ustrezno in pravočasno obveščeni o razpisu volitev.

11. ZSDU v prvem odstavku 53. člena zagotavlja varstvo volilne pravice pred pristojnim sodiščem "v primeru bistvenih kršitev postopka volitev, ki so ali bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev". Sodno varstvo v kandidacijskem postopku pa je predlagateljem in kandidatom zagotovljeno v 33. členu ZSDU.

12. Po določbi 6. člena ZDSS-1 so kot kolektivni delovni spori opredeljeni tudi spori o sodelovanju delavcev pri upravljanju in v 52. členu kot taki navedeni tudi spori o neveljavnosti volitev članov sveta delavcev in o zahtevi za razveljavitev volitev članov sveta delavcev. Po določbah 45. člena ZDSS-1 je udeleženec v kolektivnem delovnem sporu oseba, organ ali združenje, ki je vložil predlog (predlagatelj postopka) ter oseba, organ ali združenje, proti kateremu je predlog vložen (nasprotni udeleženec), udeleženci pa so tudi osebe, organi ali združenja, ki so nosilci pravic in obveznosti v razmerju, o katerem se odloča. Predlog je bil vložen tudi zoper svet delavcev, ki je po zakonu nosilec obveznosti za objavo sklepa o razpisu volitev. Zato ima v obravnavanem sporu tudi svet delavcev položaj udeleženca.

13. Svet delavcev mora objaviti sklep o razpisu volitev največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe članov sveta delavcev (prvi odstavek 16. člena ZSDU). Sklep o razpisu volitev se mora na način, dostopen vsem delavcem, objaviti v družbi (četrti odstavek 16. člena ZSDU). Volilni komisiji zato ni mogoče očitati kršitve 16. člena ZSDU, objava sklepa o razpisu volitev je obveznost sveta delavcev in morebitnih nepravilnosti v zvezi s tem, ni mogoče očitati volilni komisiji.

14. Glede na navedeno je revizijsko sodišče reviziji predlagateljev ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da se ugodi predlogu tudi proti drugemu nasprotnemu udeležencu.

15. Revizijo prvega nasprotnega udeleženca je revizijsko sodišče zavrnilo. Čeprav volilni komisiji ni mogoče očitati nepravilnosti v zvezi z objavo sklepa o razpisu volitev, pa je volilna komisija tista, ki je po določbi 24. člena ZSDU dolžna skrbeti za zakonitost volitev članov sveta delavcev. Na zakonitost volitev pa lahko vpliva tudi presoja, ali so upravičeni predlagatelji in kandidati za člane sveta delavcev imeli možnost pravočasno vložiti predloge. Zato ima v obravnavanem sporu tudi volilna komisija položaj udeleženca.

16. Glede na spremembo izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče odločilo tudi o stroških celotnega postopka (drugi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP). Ker so predlagatelji uspeli tudi z zahtevkom zoper drugega udeleženca, jim je ta dolžan povrniti stroške postopka skupaj s prvim udeležencem, svoje stroške postopka pa krijeta prvi in drugi udeleženec sama.