Slovenian appellate court reverses first instance ruling on jurisdiction based on aggregated claim value exceeding 20,000 EUR threshold.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal and revoked the first instance court's decision regarding jurisdiction. The plaintiff argued that the lower court erred by treating non-monetary claims separately, while the lower court had declared the case incompetent for monetary claims exceeding 20,000 EUR. The court ruled that since all claims stem from the same factual and legal basis, their values must be aggregated, establishing actual jurisdiction under the relevant procedural law.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 41. odst. 1; 44. odst. 2; 32. člen: When multiple claims in a single lawsuit rely on the same factual and legal basis, jurisdiction is determined by the aggregate value of all claims, not individual amounts.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.
[JEDRO]
Tožnica je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 50.000,00 EUR, kar glede na povedano [da se vsi njeni zahtevki, nedenarni in denarni, opirajo na isto dejansko in pravno podlago] v vsakem primeru, tudi če bi bila vrednost posameznih nedenarnih zahtevkov nižja, kaže na stvarno pristojnost okrožnega sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o zahtevkih po 1., 2. in 3. točki tožbe (to so zahtevki za odstranitev spornega članka s spletne strani, objavo sodbe in objavo javnega opravičila) (I. točka sklepa) in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva v tem obsegu odstopi Okrajnemu sodišču v Ljubljani (II. točka sklepa).
2. Zoper sklep se pritožuje tožnica ter predlaga njegovo razveljavitev. Meni, da bi moralo sodišče v konkretnem primeru, ko vsak zahtevek v tožbi ni bil označen s specificirano vrednostjo, tožbo tožnici kvečjemu vrniti v popravo, tako pa vrednosti nepremoženjskih zahtevkov sploh ni ugotavljalo. Pravi, da je edino pomembno, da vrednost njenih zahtevkov skupaj presega 20.000 EUR, sedaj pa navaja vrednost za vsakega 50.000 EUR. Sodišče naj bi po mnenju pritožbe tudi kršilo načelo ekonomičnosti, saj bi se tožba po isti pravni in dejanski podlagi po nepotrebnem obravnavala pred dvema različnima sodiščema.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Tožnica s tožbo uveljavlja en denarni in tri nedenarne zahtevke, ki vsi izhajajo iz identičnega dejanskega stanja (domnevnega škodnega dogodka - objave spornega članka) in se opirajo na enako pravno podlago (pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti). Skladno s prvim odstavkom 41. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) se v primeru, ko uveljavlja stranka v tožbi več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, določi pristojnost po seštevku vrednosti vseh zahtevkov.
5. Po 2. odst. 44. čl. ZPP je v primeru nepremoženjskih zahtevkov odločilna vrednost spornega predmeta, ki ga je tožnica navedla v tožbi. Tožnica je v tožbi navedla vrednost spornega predmeta 50.000,00 EUR, kar glede na povedano v vsakem primeru, tudi če bi bila vrednost posameznih nedenarnih zahtevkov nižja, kaže na stvarno pristojnost okrožnega sodišča (32. čl. ZPP).
6. Pritožbi je bilo po povedanem treba ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti (3. tč. 365. čl. ZPP).