Appeal dismissed; losing party cannot challenge costs ruling without challenging main judgment.

Pritožba se zavrne in se odločba sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

[JEDRO]

Tožena stranka z navedbo, da tožeči stranki ničesar ne dolguje, ne more izpodbiti odločitve o pravdnih stroških (ob upoštevanju dejstva, da pritožbe zoper odločitev o glavni stvari ni vložila).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 128400/2012 z dne 7. 9. 2012 v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka sklepa (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki njene pravdne stroške v višini 1.830,98 EUR v roku petnajst dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka do prenehanja obveznosti (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožila tožena stranka in po pozivu sodišča navedla, da naj njeno vlogo šteje kot pritožbo zoper sklep o stroških (vloga tožene stranke z dne 24. 8. 2015). Izrek o stroških, ki je vsebovan v sodbi, se sme izpodbijati samo s pritožbo zoper sklep, če se hkrati ne izpodbija tudi izrek o glavni stvari (prvi odstavek 166. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo preizkušalo zgolj glede odločitve o stroških postopka, ki je vsebovana v II. točki izreka.

3. Tožena stranka v pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo v plačilo pravdne stroške tožeče stranke v višini 1.830,98 EUR. Ker tožeči stranki ni ničesar dolžna, tožena stranka tudi stroškov, ki jih je imela tožeča stranka s to pravdo, ne bo poravnala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz sodbe sodišče prve stopnje v navedeni zadevi izhaja, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 128400/2012 z dne 7. 9. 2012 v prvem in tretjem odstavku izreka v veljavi, torej da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati v predlogu za izvršbo navedeno terjatev skupaj z odmerjenimi stroški. Tožeča stranka je torej v predmetnem pravdnem postopku v celoti uspela.

6. Zakon določa, da mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti njene pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožena stranka odločitve v glavni stvari (v I. točki izreka) ni izpodbijala, tako da je ta po poteku pritožbenega roka postala pravnomočna. Glede na uspeh tožeče stranke v tem sporu je sodišče prve stopnje toženi stranki utemeljeno naložilo, da mora tožeči stranki povrniti tudi njene pravdne stroške. Tožena stranka zato s pritožbeno navedbo, da tožeči stranki ni ničesar dolžna, ne more uspešno izpodbiti odločitve o stroških postopka. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je toženi stranki naložila plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke, je torej materialnopravno pravilna.

7. Po presoji pritožbenega sodišča uveljavljeni pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni utemeljen, prav tako pa tudi niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu, to je v II. točki izreka, potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).