Appeal dismissed; court upheld first instance ruling that withdrawal of appeal was valid due to unpaid court fees. The appeal was rejected because the defendant failed to pay court fees within the deadline, and the court correctly deemed the appeal notice withdrawn. The court rejected the defendant's attempt to overturn the presumption of service based on the delivery certificate, as such presumptions cannot be easily rebutted without substantial evidence. The decision emphasizes that procedural deadlines for fee payment are strict and that the burden of proof lies with the party claiming non-service. The court ruled that the first instance court acted correctly in finding the appeal notice withdrawn due to non-payment. The appeal was dismissed because the defendant could not provide sufficient evidence to challenge the validity of the service notice. The court held that the presumption of service via delivery certificate stands unless strongly contradicted by evidence. The defendant's claim of non-service was rejected due to lack of specific factual arguments and supporting documentation. The court confirmed that the first instance court's decision to treat the appeal as withdrawn was legally sound. The appeal was dismissed because the defendant failed to meet the statutory requirements for challenging the service of the appeal notice.
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed, and the first instance court's decision was upheld. The defendant argued that the appeal notice was withdrawn due to non-payment of court fees, claiming the service notice was never delivered. However, the court found that the delivery certificate established a presumption of service which the defendant failed to rebut with specific, evidence-backed arguments. Consequently, the court ruled that the appeal notice was validly deemed withdrawn under the relevant procedural law.
Legislator headnote
AI generatedZPP 105.a odst. 3; ZPP 224 odst. 1, 4: The court may presume the service of a document based on a delivery certificate, and this presumption cannot be overturned without a specific, evidence-supported claim of non-service.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
V skladu z ustaljeno sodno prakso z lastnim zaslišanjem ni mogoče ovreči zakonske domneve o resničnosti z vročilnico ugotovljenih dejstev.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom štelo napoved pritožbe tožene stranke z dne 29. 4. 2015 za umaknjeno.
2. Tožena stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenih stroškov ni priglasila.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) določa, da mora biti sodna taksa plačana ob vložitvi vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče prve stopnje v nalogu za plačilo sodne takse (prvi in drugi odstavek 105a. člena ZPP). Če v tem roku sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je napoved pritožbe umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).
5. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da ob napovedi pritožbe ni bila plačana sodna taksa, zato je sodišče prve stopnje toženi stranki dne 11. 5. 2015 izdalo nalog za njeno plačilo. Iz vročilnice (r. št. 14 spisa) je razvidno, da je bil plačilni nalog toženi stranki vročen dne 12. 5. 2015.
6. Tožena stranka v pritožbi ne zatrjuje plačila sodne takse, marveč izpostavlja, da ji plačilni nalog ni bil vročen. Vendar kot izhaja že iz podatkov spisa, je vročitev plačilnega naloga toženi stranki izkazana z vročilnico. Vročilnica pa je javna listina in velja dokazno pravilo, da dokazuje resničnost dejstva, da je naslovnik sodno pisanje prejel (prvi odstavek 224. člena ZPP). Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Navedenega pa pritožnica ni zmogla: tožena stranka v pritožbi le pavšalno navaja, da ji plačilni nalog ni bil vročen in za to svojo trditev predlaga dokaze, ki so neprimerni (v skladu z ustaljeno sodno prakso z lastnim zaslišanjem ni mogoče ovreči zakonske domneve o resničnosti z vročilnico ugotovljenih dejstev(1)) oziroma nesubstancirani (pritožnica v zvezi s predlaganim zaslišanjem upnika ne pojasni, katera dejstva v zvezi z (ne)vročitvijo bi upnik kot nasprotna stranka sploh lahko potrdil, oziroma v zvezi s predlaganim vpogledom v verodostojne listine upnika, kakšno zvezo naj bi imele listine upnika – katerih tudi sicer ne specificira – s pravilnostjo podatkov na vročilnici) in zato pravno neupoštevani (213. člen ZPP).
7. Upoštevaje torej, da iz vročilnice izhaja, da je bil toženi stranki plačilni nalog pravilno vročen, in glede na nesporno dejstvo, da tožena stranka sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje, v skladu z določbo tretjega odstavka 105.a člena ZPP, napoved pritožbe tožene stranke pravilno štelo za umaknjeno.
8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, ugotovljene pa tudi niso bile kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona), je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
9. O pritožbi je na podlagi določbe petega odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik.
Op. št. (1): Prim. VS RS II Ips 256/2013 z dne 9. 4. 2015, VSC sklep Cp 675/2012 z dne 24. 1. 2013, VSL sodba in sklep II Cpg 448/2013 z dne 9. 6. 2014, VSL sodba I Cpg 413/2013 z dne 18. 6. 2014.