Appeal granted; first instance court dismissed evidence request without reasons, violating procedural fairness.

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba (II., III. in IV. točka izreka) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje predlaganih dokazov tožene stranke ni izvedlo, razloga za to pa tudi ni obrazložilo, kar pomeni, da tožena stranka z vsebinskimi razlogi zavrnitve dokaznih predlog ni bila seznanjena. S tem je bila toženi stranki odvzeta pravica do učinkovitega pravnega sredstva ter kršeno načelo kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedeno sodbo (pravilno sodbo in sklepom) je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 134357/2012 z dne 18. 9. 2012 v 1. točki razveljavilo in za znesek 1.930,35 EUR pravdni postopek ustavilo (I. točka izreka). V preostanku, tj. za glavnico v višini 1.311,89 EUR z obrestmi od 12. 9. 2012 do plačila, zamudne obresti obračunane do 11. 9. 2012 v višini 157,99 EUR z obrestmi od 12. 9. 2012 do plačila ter izvršilne stroške v višini 41,00 EUR, je citirani sklep ohranilo v veljavi (II. točka izreka) ter odločilo, da terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 11.678,98 EUR ne obstoji (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da v roku 8 dni tožeči stranki povrne pravdne stroške v višini 179,00 EUR, z obrestmi v primeru zamude (IV. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je pritožila tožena stranka, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo odpravi oziroma razveljavi ter v celoti zavrne tožbeni zahtevek, toženi stranki pa prizna nasprotni tožbeni zahtevek, vse s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbene navedbe ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V teh sporih ima sodišče možnost (in ne obveze), da izda sodbo s skrajšano obrazložitvijo po 496. členu ZPP. Sodišče prve stopnje te možnosti v predmetni zadevi ni izkoristilo, temveč je takoj izdalo sodbo s polno obrazložitvijo (na kar kaže tudi vsebina pravnega pouka, da je treba vložiti pritožbo in ne morebiti napovedi pritožbe), s čimer je odpadla potreba po vložitvi napovedi pritožbe, za katero se sicer zavzema pritožnica.

6. V zvezi z obrazložitvijo sodbe s polno obrazložitvijo sodna praksa dopušča, da je le-ta bolj sumarna, kot to velja za redni postopek. Kljub temu pa navedeno sodišča ne odvezuje, da se ne bi opredelilo do predlaganih dokazov strank. Pravica do izvedbe predlaganih dokazov (načelno) izhaja že iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS. Po ustaljeni praksi Ustavnega in Vrhovnega sodišča, sodišče lahko zavrne izvedbo dokaza, če je ta nepotreben, ker je dejstvo že dokazano, nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval ni pravno odločilno, ali ker gre za dokaz, ki je popolnoma neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Diskrecijsko pravico za zavrnitev dokaznega predloga ima torej sodišče prve stopnje le tedaj, ko so za njeno uporabo podani sprejemljivi in ustavno dopustni razlogi. Ali takšni razlogi (nepotrebnosti, nerelevantnosti oziroma očitne neprimernosti predlaganega dokaza) obstajajo, mora biti razvidno bodisi iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi dokaznega predloga (drugi odstavek 287. člena ZPP) bodisi iz obrazložitve končne odločbe. Šele na ta način je stranki, katere dokazni predlog je bil zavrnjen, dana možnost, da ugotovi razloge, na katerih temelji zavrnitev dokaznega predloga in jih z morebitno vložitvijo pritožbe napade (prim. sklep VS RS VIII Ips 144/2013 z dne 10. 12. 2013, sklep VS RS II Ips 720/2003 z dne 13. 4. 2005, VSL sklep I Cp 105/2010 z dne 10. 3. 2010). V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje predlaganih dokazov tožene stranke ni izvedlo, razloga za to pa tudi ni obrazložilo, kar pomeni, da tožena stranka z vsebinski razlogi zavrnitve dokaznih predlogov ni bila seznanjena (na kar utemeljeno opozarja pritožnica). S tem je bila toženi stranki odvzeta pravica do učinkovitega pravnega sredstva ter kršeno načelo kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP .

7. Prav tako pritožnica utemeljeno napada stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni argumentirano pojasnila, v čem je izračun premije, ki se terja v postopku, napačen. Tožena stranka je namreč že v prvi pripravljalni vlogi ugovarjala višini tožbenega zahtevka (glej 2. točko prve pripravljalne vloge tožene stranke), po dopolnitvi navedb tožeče stranke v zvezi z očitano nepravilnostjo obračuna zavarovalne premije (glej 3. točko druge pripravljalne vloge tožeče stranke) pa je tožena stranka izrecno navedla, da tožeča stranka ni upravičena zaračunati malusa, ker v času zavarovanja na zavarovanih vozilih nikoli ni prijavila nobene škode, razen zavrnjene v septembru 2010 (glej 8. točko druge pripravljalne vloge tožene stranke). Ker je sodišče prve stopnje navedeni ugovor, kljub njegovi pravno odločilni naravi (v kolikor do nastanka škodnih primerov ni prišlo, je tožeča stranka toženi stranki neupravičeno zaračunala malus) preslišalo, je s tem toženo stranko prikrajšalo za pravico, da sodeluje v postopku pred sodiščem prve stopnje, kar prav tako predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Ugotovljene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka pritožbeno sodišče ne more nadomestiti z obravnavanjem na pritožbeni stopnji. Opredeljevanje pritožbenega sodišča do nosilnih dejanskih argumentov in dokazov tožene stranke, ki jih je sodišče prve stopnje spregledalo oziroma se do njih ni opredelilo, bi namreč pomenilo, da so bili ti argumenti in dokazi obravnavani in preizkušani le na eni stopnji sojenja (kršitev pravice do pritožbe). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo (II. točka izreka) in v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člen ZPP). Razveljavitev odločitve o glavni stvari je narekovala tudi razveljavitev odločitve o pobotnem ugovoru v III. točki izreka (v kolikor sodišče ugotovi, da terjatev tožeče stranke ne obstoji, odločanje o procesnem ugovoru pobota odpade) ter stroškovne odločitve v IV. točki izreka izpodbijane odločbe.

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje bodisi izvesti predlagane dokaze (in v zvezi s tem presoditi, ali za odločitev zadoščajo že listinski dokazi ali je potrebno izvesti narok) bodisi njihovo neizvedbo obrazložiti. Prav tako se bo moralo opredeliti do ugovorov tožene stranke glede pravilnosti izračuna vtoževane premije, ki so v dosedanjem postopku ostali preslišani, in upoštevaje sprejeto odločitev o tožničinem zahtevku odločiti še o pobotnemu ugovoru tožene stranke.

10. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).