Administrative court allows free legal aid claim by ordering organ to conduct substantive case review under ZBPP s. 24.

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 379/2015 z dne 26. 3. 2015, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

[JEDRO]

Vsebina določbe 24. člena ZBPP od organa za brezplačno pravno pomoč zahteva, da pri presoji upravičenosti do BPP upošteva tudi okoliščine in dejstva konkretne zadeve, ker ZBPP v zvezi s kazenskimi postopki ne določa drugačnih pravic, kot jih imajo stranke v drugih sodnih postopkih. To nadalje pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP, čeprav le v omejenem obsegu. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa takšen preizkus ne izhaja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji za brezplačno pravno pomoč prosilca A.A. in mu odobrila izredno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), zaradi postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. I K 5177/2014, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku pred sodiščem na prvi stopnji, od 10. 3. 2015 dalje (1. točka izreka). V 2. točki izreka je za izvajanje BPP določila odvetnico B.B. iz C. in v 3. točki izreka v delu, kjer prosilec zaproša za dodelitev BPP v obliki oprostitve plačila stroškov kazenskega postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju opr. št. I K 5177/2014, kot neutemeljeno zavrnila.

2. Odločitev je tožena stranka utemeljila z ugotovitvijo, da prosilec izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP, v skladu z določili 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Ker v zaprošeni zadevi ne gre za postopek, kjer je v smislu določb Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zahtevana obvezna obramba, je morala tožena stranka v nadaljevanju prošnjo obravnavati z vidika določb ZBPP. Navedla je, da iz predmetnega kazenskega spisa izhaja, da tožilstvo prosilcu očita storitev nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine in da sodišču predlaga zaslišanje veliko prič, da se preberejo prijave oziroma predlogi za pregon s strani oškodovancev, zapisniki o preiskavi stanovanja in drugih prostorov, zapisniki o zasegu predmetov, uradni zaznamki o ugotovljenih dejstvih, vpogleda v albume fotografij itd. Navedla je tudi, da se je prosilec v preiskavi branil z molkom, kot to izhaja iz zapisnika o zaslišanju prosilca 11. 6. 2014, iz katerega izhaja tudi, da ima končano le osnovno šolo.

3. Glede na to, da je bila prosilcu šele vročena obtožnica in v predmetni kazenskih zadevi razpisan predobravnavni narok, tožena stranka ugotavlja, da glede na določbo 285.a člena ZKP prosilec v primeru priznanja oziroma izjave o krivdi, ki ga predsednik senata sprejme, ne more preklicati, zato je razumno, da prosilca zastopa pravni strokovnjak, ki mu bo predstavil vse možnosti predobravnavnega naroka. Glede na dejstvo, da je prosilec oseba z nižjo izobrazbo in glede na težo in količino očitanih kaznivih dejanj in fazo predmetne kazenskega zadeve, je tožena stranka mnenja, da dodelitev BPP prosilcu, kot prava neuki stranki ni očitno nerazumna, izid zadeve pa je zanj, glede na višino predpisane zaporne kazni, tudi življenjskega pomena.

4. Tožnica v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka in vlaga tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Presoja ekonomskega položaja zanjo ni sporna, sporno pa je, ali prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena ZBPP. Vpogledala je v spis tožene stranke Bpp 379/2015, v katerem je dopis z dne 19. 1. 2015, iz katerega je razvidno, da se prosilcu vroča obtožnica ODT Krško, druge dokumentacije pa v spisu ni, zato se odločitve tožene stranke ne da preizkusiti. Tožeča stranka meni tudi, da se vse trditve tožene stranke, s katerimi je utemeljevala izpolnjevanje pogojev iz 24. člena ZBPP, ne dajo preizkusiti, odločba je nerazumljiva, saj se v spisu tožene stranke ne nahaja nobena listina, zaradi česar je tožena stranka zagrešila bistveno kršitev pravil postopka.

5. Prav tako možnost dodeljevanja BPP obdolženemu v kazenskem postopku ne sme biti nič drugačna kot v pravdnem postopku. Ugotoviti se morajo vsi pogoji iz 24. člena ZBPP. Odločitev tožene stranke ni analizirana ne z dejanskega, ne s pravnega stališča, niti svoje prošnje ni utemeljil prosilec, niti ga k tej utemeljitvi ni pozvala tožena stranka. Iz prvega odstavka 24. člena ZBPP izhaja, da se kot pogoj pri dodelitvi BPP upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero je vložena prošnja za BPP. Prav tako mora organ verjetnost izgleda za uspeh oziroma razumnost, kot dva pogoja, ki ju določa 24. člen, opredeliti oziroma utemeljiti v odnosu do konkretne zadeve. Ali je prosilec upravičen do zagovornika izven pogojev 70. člena ZKP, pa je v interesu pravičnosti ter varovanja enakopravnosti, ki jo izpostavlja ravno ZBPP-B. Tudi navedba tožene stranke, da ima prosilec samo osnovno šolo, ni vedno v povezavi z njegovo sposobnostjo, da se kljub temu zagovarja sam. Ravno tako večje število kaznivih dejanj in podana zapletenost postopka ne utemeljujeta te odločitve. Ni se ugotavljala niti morebitna predkaznovanost, predvsem pa tožena stranka ni naredila zaključka, katere so tiste okoliščine, ki bodo prosilcu zagotovile pošten postopek. Tožena stranka ni utemeljila zakaj prosilec ni sposoben razumeti pomena in poteka kazenskega postopka oziroma ne bi bil sposoben dati svojega zagovora. Sodišču zato predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

7. Tožba je utemeljena.

8. Brezplačna pravna pomoč se odobri na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP. V skladu z določbo 24. člena navedenega zakona se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in če je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V skladu z določbo tretjega odstavka istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva v očitnem nasprotju z načelom pravičnosti in morale.

9. Vsebina določbe 24. člena ZBPP od organa za brezplačno pravno pomoč torej zahteva, da pri presoji upravičenosti do BPP upošteva tudi okoliščine in dejstva konkretne zadeve, ker kot pravilno ugotavlja tožeča stranka, ZBPP v zvezi s kazenskimi postopki ne določa drugačnih pravic, kot jih imajo stranke v drugih sodnih postopkih. To nadalje pomeni, da organ za brezplačno pravno pomoč opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, na katero se nanaša prošnja za dodelitev BPP, čeprav le v omejenem obsegu. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe takšen preizkus ne izhaja. Navedba, da se prosilcu očita storitev nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine in naštevanje dokaznih predlogov, ki naj jih izvede sodišče v kazenskem postopku, po presoji sodišča ne pomeni ugotavljanja pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

10. Prav tako navedba, da se je prosilec v preiskavi branil z molkom, kot to izhaja iz zapisnika o zaslišanju prosilca 11. 6. 2014 in njegova stopnja dosežene izobrazbe, ne utemeljujeta nadalje zahteve določbe 24. člena ZBPP, da presodi ali relevantne okoliščine konkretne zadeve, kot teža kaznivega dejanja, zapletenost postopka glede na obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, zahtevnost izvedbe dokaznega postopka ter druge konkretne okoliščine, morda kažejo na to, da se prosilec v kazenskem postopku ni sposoben zagovarjati in braniti svojih interesov sam. Tožena stranke te presoje ni naredila, navedba, da se je prosilec v preiskavi branil z molkom in da ima osnovnošolsko izobrazbo, pa ne zadošča. Tožena stranka mora torej v postopku dodelitve BPP, v zadevah kot je sporna, presoditi, ali je dodelitev BPP v interesu pravičnosti.

11. Ker je glede na zgoraj navedeno tožena stranka nepravilno uporabila določbe prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu za BPP v ponovno odločanje.