Legislator Case Law & Legislation
VSRS sodba II Ips 325/2013 ECLI:SI:VSRS:2015:II.IPS.325.2013 AI generated

Insurance claim dismissed because policyholder failed to prove loss of all car keys after theft.

Case Number VSRS sodba II Ips 325/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the insurance company's appeal against the first-instance judgment ordering payment of damages. The court held that the policyholder failed to meet the contractual burden of proof required to establish a total loss of vehicle keys. Consequently, the insurance incident was deemed not to have occurred, and the claim was rightfully denied.

Legislator headnote

AI generated

Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilskega kaska, 2. člen, 11. točka prvega odstavka; The insured must prove the loss of all keys to trigger coverage, and failure to do so precludes the insurance incident from being established.

Keywords

AI generated
insurance contract burden of proof loss of keys total loss contractual conditions insurance claim supreme court

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Tožnik ni uspel izpodbiti pogodbene domneve, po kateri se šteje, da zavarovalni primer ni nastal, če zavarovanec ne predloži vseh ključev za odpiranje in zagon vozila, ki mu jih je izročil prodajalec. Tožnik je trdil, da je zavarovalnici lahko predložil le enega od dveh obstoječih ključev vozila iz razloga, ker je bil drugi ključ ukraden iz pisalne mize ob vlomu v hišo, vendar te svoje trditve ni dokazal. Zato je materialnopravno pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da zavarovalni primer ni nastal in da posledično tožnik ni upravičen do vtoževane zavarovalnine.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo toženki naložilo, da mora tožniku plačati znesek 122.544,00 EUR z obrestmi. Odločilo je še o pravdnih stroških.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Tožnik v pravočasni reviziji zoper drugostopenjsko sodbo uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev določb postopka. Meni, da je drugostopenjsko sodišče preveč togo obravnavalo njegove navedbe glede odtujitve ključev, upoštevajoč, da je glede odtujitve avtomobila sprejelo tezo, da tožniku ni moč nalagati preiskovalnega bremena. Zatrjuje kršitev iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), iz prvega odstavka 286.a člena ZPP v zvezi s 349. členom ZPP in iz 22. in 23. člena Ustave. Izrecno ugovarja tudi obrazložitvi zavrnitve njegovega dokaznega predloga v zvezi z zaslišanjem osebe, ki je sestavila dopis Interpol Ankara z dne 11. 11. 2009. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da vzpostavi prvostopenjsko sodbo, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Uvodoma je treba pojasniti, da po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Ur. l. RS št. 45/2008), ki je začel veljati 1. 10. 2008, revizijsko sodišče po uradni dolžnosti ne pazi več na bistvene kršitve določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava, pač pa je vezano le na to, kar uveljavlja revident v reviziji.

7. Ker je revidentova revizija vsebinsko prazna (v njej pod pretvezo bistvene kršitve določb postopka(1) pretežno uveljavlja le zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki pa ni revizijski razlog(2), zadostuje že odgovor, da je v obravnavani zadevi bistveno, da tožnik ni uspel izpodbiti pogodbene domneve, določene v 11. točki prvega odstavka 2. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilskega kaska, po kateri se šteje, da zavarovalni primer ni nastal, če zavarovanec ne predloži vseh ključev za odpiranje in zagon vozila, ki mu jih je izročil prodajalec. Tožnik je trdil, da je zavarovalnici lahko predložil le enega od dveh obstoječih ključev vozila iz razloga, ker je bil drugi ključ ukraden iz pisalne mize ob vlomu v hišo, vendar te svoje trditve ni dokazal. Zato je materialnopravno pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da zavarovalni primer ni nastal in da posledično tožnik ni upravičen do vtoževane zavarovalnine. Glede zatrjevane kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP velja še pojasniti, da je njena bistvena in nosilna značilnost, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Ker je izpodbijano sodbo vsekakor mogoče preizkusiti, očitana procesna kršitev ni podana. Smiselno zatrjevana kršitev iz drugega odstavka 287. člena ZPP pa bi bila podana le v primeru, če bi sodišče predlagane dokaze neutemeljeno zavrnilo. Za to pa v obravnavanem primeru ne gre, saj ima sodba druge stopnje razloge, s katerimi je zavrnitev predlaganega dokaza (v zvezi z zaslišanjem osebe, ki je sestavila dopis Interpola Ankara z dne 11. 11. 2009) razumno utemeljena.

8. Glede na navedeno je revizijsko sodišče tožnikovo revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1): Revizijske trditve, ki merijo na kršitev iz 286.a člena ZPP v zvezi s 349. členom ZPP in iz 22. in 23. člena Ustave.

Op. št. (2): Primerjaj tretji odstavek 370. člena ZPP.