Legislator Case Law & Legislation
VSRS sodba II Ips 305/2013 ECLI:SI:VSRS:2015:II.IPS.305.2013 AI generated

Supreme Court rejects appeal; guarantee invalid only if underlying debt lacks essential identification elements.

Case Number VSRS sodba II Ips 305/2013
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's appeal against a final judgment confirming a guarantee obligation. The defendant argued that the guarantee was invalid because the underlying lease agreement number was insufficient to define the debt, citing a prior precedent. The court ruled that while the guarantee must be in writing, the underlying obligation must also be substantively identified to be effective, a standard met here by referencing the full lease contract and amortization schedule. Consequently, the appeal was rejected as unfounded, and the defendant was ordered to pay the plaintiff's appeal costs.

Legislator headnote

AI generated

1013. člen OZ; 1026. člen OZ: A guarantee is ineffective if the underlying obligation is not substantively identified, requiring disclosure of all elements necessary to assess the guarantor's legal position, including the nature of the guarantor and the weight of the consequences.

Keywords

AI generated
guarantee validity underlying obligation identification written form requirement solidary guarantee financial lease contract appeal costs substantive identification

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Vrhovno sodišče II Ips 232/2005
Vrhovno sodišče II Ips 879/2009
Vrhovno sodišče II Ips 135/2008
Vrhovno sodišče III Ips 138/98
Vrhovno sodišče II Ips 969/2007
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

Toženec mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožniku 7.551,80 EUR revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

[JEDRO]

Pogoj pisnosti ne pomeni samo, da mora biti izjava poroka pisna, ampak tudi, da mora biti obveznost, na katero se poroštvo nanaša, opredeljena. Če obveznost ni vsebinsko identificirana, poroštvena izjava ne učinkuje. Obveznost je opredeljena, če razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze, pri čemer je za vsebino standarda opredeljenosti obveznosti pomembno tudi, ali je porok gospodarski subjekt ali pa posameznik.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 19051/2012 z dne 14. 2. 2012 ostane v veljavi glede plačila 1.132.488,89 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 1. 2012 dalje in stroškov izvršilnega postopka 1.270,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 2. 2012.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo je toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava vložil revizijo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da sta nižji sodišči zmotno uporabili določilo 1013. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Pisnost poroštvene izjave ni zagotovljena, če je v njej navedena le številka leasing pogodbe, na katero se poroštvena izjava nanaša. Ker porok neodplačno jamči za tujo obveznost, ga prav določilo o pisnosti poroštvene izjave varuje pred prenagljeno odločitvijo in pred tem, da bi bila njegova obveznost težja od obveznosti glavnega dolžnika. To pa zahteva, da je v poroštveni izjavi opredeljena obveznost, na katero se poroštvo nanaša. V nasprotnem pogoj iz 1026. člena OZ ni izpolnjen. Izpostavlja sklep Vrhovnega sodišča II Ips 232/2005.

4. Revizija je bila vročena tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Bistveni elementi konkretnega dejanskega stanu (na katere je revizijsko sodišče zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano) so naslednji: Tožnik kot leasingodajalec in E., d. o. o., kot leasingojemalec sta sklenila 23 pogodb o finančnem leasingu. Predmeti leasing pogodb so bila različna tovorna vozila. Toženec je k vsaki od leasing pogodb podal (pisno) izjavo o solidarnem poroštvu. Kot solidarni porok se je zavezal, da bo tožniku izpolnil vsako veljavno in zapadlo obveznost glavnega dolžnika, če ta tega ne bi storil, in sicer kar in kolikor se je glavni dolžnik zavezal s konkretno leasing pogodbo, na prvi poziv in brez ugovora, v osmih dneh od prejema poziva za plačilo; med poroštvene obveznosti sodijo tudi stroški, pogodbene in zamudne obresti, davki in druge javne dajatve, kazni, globe in odškodnine. V poroštveni izjavi je bilo določeno, da glede terjatev po vrstah, višinah in zapadlostih velja vse, kar je zapisano v posamezni leasing pogodbi in njej priloženem anuitetnem načrtu. Ker ju je toženec prejel, je soglašal, da teh podatkov ni treba posebej navajati v izjavi o poroštvu. Toženec je s poroštveno izjavo tudi potrdil, da je v celoti seznanjen s posamezno leasing pogodbo in njej priloženim anuitetnim načrtom ter da je prejel njuni kopiji. Tožnik je toženca obvestil, da glavni dolžnik ne izpolnjuje svojih obveznosti in ga kot poroka pozval naj poravna njegove zapadle obveznosti.

7. Revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Določilo 1013. člena OZ o pisnosti poroštvene izjave varuje poroka pred prenagljeno odločitvijo in tudi pred tem, da bi bila njegova obveznost težja od obveznosti glavnega dolžnika. Pritrditi je revidentu, da pogoj pisnosti ne pomeni samo, da mora biti izjava poroka pisna, ampak tudi, da mora biti obveznost, na katero se poroštvo nanaša, opredeljena.(1) Če obveznost ni vsebinsko identificirana, poroštvena izjava ne učinkuje. Obveznost je opredeljena, če razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti težo in pomen posledic njegove zaveze, pri čemer je za vsebino standarda opredeljenosti obveznosti pomembno tudi, ali je porok gospodarski subjekt ali pa posameznik. Pravilna je presoja nižjih sodišč, da je bila obveznost v vsaki od poroštvenih izjav opredeljena na način, ki je tožencu omogočil presojo njegovega položaja. Poroštvene izjave vsebujejo zadostne podatke, da je obveznosti, za katere je toženec prevzel osebno jamstvo, vsebinsko mogoče identificirati. Toženec je lahko ugotovil tako višino poroštvene obveznosti kot tudi njeno zapadlost, obresti idr. Konkretni primer z zadevo II Ips 232/2005 po dejanskih okoliščinah ni primerljiv. Sodišče je v omenjeni zadevi odreklo poroštveni učinek izjavi, ki je bila tako pomanjkljiva, da ni vsebovala niti številke kreditne pogodbe, da bi bilo mogoče zavarovano obveznost vsebinsko identificirati, kar pa za konkretni primer, kot navedeno, ne drži.

8. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

9. Toženec, ki z revizijo ni uspel, mora tožniku, ki je na revizijo odgovoril, povrniti stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti stroški, ki so odmerjeni v skladu s priglašenim stroškovnikom in Zakonom o odvetniški tarifi, skupno znašajo 7.551,80 EUR. O zamudnih obrestih na prisojene stroške postopka je revizijsko sodišče odločilo skladno z načelnim pravnim mnenjem občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 (Pravna mnenja I/2006).

---.---

Op. št. (1): Prim. odločbe Vrhovnega sodišča II Ips 879/2009, II Ips 135/2008, III Ips 138/98, II Ips 232/2005, II Ips 969/2007 idr.