Appeal dismissed; plaintiff failed to prove inability to pay court fees under ZST-1 exemption rules.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Razlog, ki ga navaja sodišče, da tožnica niti navedla ni, da takse ne zmore plačati, je samo ex abundante cautela, za povrh. Bistveno je, kot to tudi pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da tožnica ni izkazala, da izpolnjuje pogoje za (delno) oprostitev ali odlog plačila sodnih taks.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje v višini 895 EUR.

2. Zoper ta sklep se je tožnica pritožila. Predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ali pa tako spremeni, da se jo oprosti plačila sodne takse. Navaja, da je bila pozvana na dopolnitev prošnje za oprostitev plačila sodne takse tako, da predloži izjavo o premoženjskem stanju, ni pa bila pozvana k odpravi vsebinskih pomanjkljivosti svoje vloge. Sicer pa meni, da iz uradnih evidenc - podatkov Ajpes izhaja, da sredstva iz bilance stanja predstavljajo kratkoročne terjatve, ki niso hitro unovčljive, sodišča pa večkrat vpogledajo tudi druge evidence (zemljiško knjigo).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 11. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po kateri lahko pravno osebo oprosti plačila sodne takse za vloge, pri katerih je plačilo sodne takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.

5. Stranka, ki prosi za taksno oprostitev, mora v predlogu navesti dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da so navedeni zakonski pogoji podani in predlagati ustrezne dokaze. Dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na strani predlagatelja oprostitve, saj ta predstavlja izjemo od splošne obveznost plačila sodnih taks.

6. Res je, kar pravi pritožnica, da je bila pozvana le na odpravo formalne, ne pa tudi vsebinske pomanjkljivosti, vendar to ni napaka sodišča. Ker mora sodišče presoditi edino to, kar je navedeno ravnokar pod točko 4, bi ustrezni dokazi, drugače kot v civilnem pravdnem postopku, sami od sebe izpolnili abstraktni (zakonski) dejanski stan in bi predlagateljico lahko privedli do oprostitve. Razlog, ki ga navaja sodišče, da tožnica niti navedla ni, da takse ne zmore plačati, je samo ex abundante cautela, za povrh. Bistveno je, kot to tudi pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, da tožnica ni izkazala, da so izpolnjuje pogoje za (delno) oprostitev ali odlog plačila sodnih taks.

7. Sodišče prve stopnje je dovolj skrbno presodilo vse okoliščine in upoštevalo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe, kot mu to nalagajo določbe 3. do 5. odst. 11. člena ZST-1, kar je zadovoljivo pojasnilo zlasti v 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ko kljub izkazani izgubi sodišče opozarja na sredstva v tožničini bilanci stanja v višini 153.011,00 EUR, česar pritožnica niti ne prereka. Ali ima nemara tožnica še kaj nepremičnin (na kar nakazuje z omembo morebitnega vpogleda sodišča v zemljiško knjigo), na povedano ne more vplivati; zaključek, da podatki, ki jih je sodišče vpogledalo, ne utemeljujejo sklepa, da 895 EUR takse tožnica ne zmore plačati brez škode za svoje poslovanje, je pravilen in zakonit.

8. Po povedanem se pokaže, da pritožbeni očitki niso utemeljeni, kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP), pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP).