Appeal dismissed because first instance court already ruled on tax waiver, binding parties under res judicata.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal, upholding the first instance court's rejection of the applicant's request for court fee waivers. The applicant argued for fee relief, but the court determined that a final decision on this matter had already been made in a previous ruling from the same court. Consequently, the court could not revisit the issue as the prior judgment was legally binding and precluded further adjudication on the same subject.
Legislator headnote
AI generatedZPP 274. odst. 1; ZPP 319. odst. 2: A final judgment binds both parties and the court, prohibiting a new trial on the same matter (res judicata).
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker je sodišče prve stopnje o predlogu tožeče stranke odločilo že s sklepom z dne 25. 4. 2014, ki je postal pravnomočen dne 21. 5. 2014, o tem ne more ponovno odločati.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse z dne 28. 5. 2015.
2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, kot izhaja iz obrazložitve tega sklepa, predlog tožeče stranke za taksne olajšave zavrglo zato, ker je bilo o tem že pravnomočno odločeno s sklepom istega sodišča z dne 25. 4. 2014, s katerim je zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, je pa odložilo plačilo sodne takse do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Navedeni sklep je postal pravnomočen 21. 5. 2014. Na podlagi te odločitve je sodišče prve stopnje s plačilnim nalogom z dne 25. 5. 2015 tožečo stranko pozvalo na plačilo odložene taksne obveznosti, ona pa je vložila nov predlog za znižanje teh taksnih obveznosti.
5. Sodišče mora ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena (prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi s tretjem odstavkom 1. člena ZST-1). Ker je sodišče prve stopnje o predlogu tožeče stranke odločilo že s sklepom z dne 25. 4. 2014, ki je postal pravnomočen dne 21. 5. 2014, o tem ne more ponovno odločati. Pravnomočna odločitev o zadevi veže tako stranke kot sodišče in prepoveduje ponovno sojenje o isti stvari (drugi odstavek 319. člena ZPP). Tega osnovnega pravila pravdnega postopka ne more spremeniti tipsko besedilo plačilnega naloga, ki ga sodišče izdaja v vseh primerih, ko stranko poziva na plačilo sodne takse (prim. VSK sklep Cpg 463/2014). Odločitev o zavrženju predloga je zato pravilna.
6. Tudi sicer pa je o taksnih olajšavah dopustno odločati le, če je sodna taksa procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča (prim. četrti odstavek 11. člena v zvezi s 8. členom ZST-1). Ker je bilo predlogu tožeče stranke za odlog plačila sodne takse za redni postopek ugodeno in ji je bila obveznost plačila sodne takse odložena do izdaje odločbe sodišča prve stopnje, plačilo sodne takse ni bila več procesna predpostavka za nadaljnje postopanje sodišča (tj. za tek rednega sodnega postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba). Ponovni predlog za taksne olajšave je zato mogoče zavreči tudi iz tega razloga.
7. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 350. člena in 2. točka 365. člena ZPP).