Appeal against debt relief procedure initiation dismissed; debtor's non-insolvency claim rejected as insufficient. Debt relief proceeds despite debtor's refusal.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Dolžnik v pritožbi zoper sklep o začetku odpusta obveznosti (razen trditve, da ni insolventen) ne navaja nobenih drugih razlogov, s katerimi bi nasprotoval sklepu o začetku odpusta obveznosti. Izjavlja le, da ne želi odpusta obveznosti in zagotavlja, da bo svoje obveznosti do upnikov poravnal v celoti. Navedeno pa ni ovira za postopek odpusta obveznost, saj se le-te spremenijo v naturalno, dolžnik pa jih še lahko izpolni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (1.) začelo postopek odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku in (2.) določilo preizkusno obdobje dveh let od izdaje sklepa o začetku odpusta obveznosti tako, da zadnji dan preizkusnega obdobje poteče 29.5.2017.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik in navedel, da ni insolventen in da zmore odplačevati svoje dolgove. Predlagal je, da višje sodišče sodišče izpodbijani sklep razveljavi in postopek odpusta obveznosti ustavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sklep o začetku postopka odpusta obveznosti izdalo na dolžnikov predlog, ki ga je vložil na zapisnik pri sodišču.

5. Višje sodišče je v zadevi, v kateri je obravnavalo pritožbo dolžnika zoper sklep sodišča prve stopnje o začetku postopka osebnega stečaja nad pritožnikom (Cst 395/2015) ugotovilo, da dolžnikova pritožba ni utemeljena, saj je sodišče prve stopnje dolžnika ustrezno poučilo o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti (1. točka drugega odstavka 383.a člena ZFPPIPP), in zato ni mogoče upoštevati pritožbenih trditev, da je bila njegova odločitev glede vložitve predloga za začetek obeh postopkov sprejeta v zmoti. Ocenilo je, da je sodišče prve stopnje na podlagi vsega, kar je zatrjeval in k predlogu za začetek postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti priložil dolžnik, povsem pravilno ugotovilo, da je dolžnik insolventen (trajna nelikvidnost – 1. točka prvega odstavka 239. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 383. člena ZFPPIPP).

6. Dolžnikova pritožba v tej zadevi je neločljivo povezana z njegovo pritožbo zoper sklep o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom. Razumljivo je, da je dolžnik, glede na to, da je nasprotoval začetku osebnega stečaja, vložil pritožbo tudi zoper sklep o začetku postopka odpusta obveznosti. Glede na to, da je, ko je predlagal postopek osebnega stečaja, želel, da se v stečajnem postopku izvede tudi odpust obveznosti, višje sodišče sklepa, da bo dolžnik imel takšen interes tudi še po odločitvi višjega sodišča, s katero je to zavrnilo njegovo pritožbo in potrdilo sklep o začetku postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.

7. Dolžnik v pritožbi zoper sklep o začetku odpusta obveznosti (razen trditve, da ni insolventen) ne navaja nobenih drugih razlogov, s katerimi bi nasprotoval sklepu o začetku odpusta obveznosti. Izjavlja le, da ne želi odpusta obveznosti in zagotavlja, da bo svoje obveznosti do upnikov poravnal v celoti. Navedeno pa ni ovira za postopek odpusta obveznost. Ker s pravnomočnostjo sklepa o odpustu obveznosti preneha le upnikova pravica sodno uveljavljati plačilo terjatve, za katero po 408. členu ZFPPIPP učinkuje odpust obveznosti v delu, v katerem ta do pravnomočnosti sklepa ni bila plačana (409. člen ZFPPIPP), dolžnik lahko (kljub odpustu obveznosti) svoje obveznost do upnikov še vedno veljavno izpolni.

8. Na podlagi navedenega višje sodišče ugotavlja, da pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.