Appeal dismissed; court rejected extension of transition period as it would alter final custody judgment.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. točka izreka).

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Nasprotna udeleženka je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero je želela doseči „podaljšanje prehodnega obdobja, določenega v sodbi“, v zvezi z izvajanjem stikov med nasprotno udeleženko in mld. A. Prvo sodišče je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke iz pravilnih razlogov. Nasprotna udeleženka je želela z začasno odredbo doseči spremembo izvršilnega naslova (navedene pravnomočne sodbe), česar na tak način ni mogoče izposlovati.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagatelja in tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, katere vsebina je razvidna iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa. Predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe je prvo sodišče zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep o zavrnitvi njenega predloga za izdajo začasne odredbe se pritožuje nasprotna udeleženka, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev zavrnilnega dela sklepa. Navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo največje otrokove koristi. Prezrlo je, da mora otrok zaradi pravnomočne sodne odločbe zamenjati ne le okolje, ampak tudi šolo, to pa tik pred koncem pouka. Pravnomočne sodne odločbe o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo predlagatelju ni bilo mogoče spoštovati. Prehodno obdobje po tej sodbi se ni izvajalo, za kar je odgovoren predlagatelj, ki ni bil pripravljen na noben dogovor z nasprotno udeleženko. Za A. pomenijo stiki psihično obremenitev, ki je brez ustrezne terapije ne bo mogel premostiti. Sodišče ni upoštevalo zdravniškega potrdila, da je otrok ob dejstvu, da bi moral po prvem stiku nazaj k predlagatelju, doživel pravi šok. Nasprotna udeleženka je želela le to, da se otroku pusti čas, da sam pride do predlagatelja in da ga bo sam sprejel. Z zavrnitvijo njene začasne odredbe sodišče ni upoštevalo največje otrokove pravice, da se mu ne povzroča stiske in obremenitev, ki jih trenutno zanj predstavljajo stiki s predlagateljem. Otrok očetu ne zaupa več od izvedene izvršbe 20. 2. 2015. Predlagatelj ne razume otrokovih potreb, saj ni bil pripravljen popustiti niti toliko, da bi otrok lahko nemoteno zaključil prvi razred osnovne šole v OŠ ...

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predlagatelj se sklicuje na spremenjene razmere in koristi mld. sina A. v smislu četrtega odstavka 421. člena ZPP, zaradi česar je predlagal spremembo odločbe o stikih med sinom in nasprotno udeleženko, poleg tega pa tudi začasno odredbo o ureditvi stikov že tekom tega postopka. Prvo sodišče je ugodilo njegovemu predlogu in izdalo začasno odredbo, zoper katero nasprotna udeleženka ni vložila ugovora, zato je sklep prvega sodišča v I. točki izreka pravnomočen (o začasni ureditvi stikov med mld. A. in nasprotno udeleženko).

6. Nasprotna udeleženka je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero je želela doseči „podaljšanje prehodnega obdobja, določenega v sodbi P 1964/2013-IV z dne 14. 7. 2014“, v zvezi z izvajanjem stikov med nasprotno udeleženko in mld. A. Prvo sodišče je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke iz pravilnih razlogov. Nasprotna udeleženka je želela z začasno odredbo doseči spremembo izvršilnega naslova (navedene pravnomočne sodbe), česar na tak način ni mogoče izposlovati. Nasprotna udeleženka ni uveljavljala nobenega zahtevka, na katerega zavarovanje bi merila njena začasna odredba oziroma bi v zvezi z njim predlagala ureditveno začasno odredbo. V obravnavani zadevi ne gre za situacijo iz drugega odstavka 408. člena ZPP, da bi lahko sodišče odločalo brez postavljenega zahtevka (zaradi varovanja koristi otroka), saj ne gre za primer iz drugega odstavka 421. člena ZPP.

7. Razen tega je ugoditev predlogu predlagatelja že po naravi stvari same nujno narekovala zavrnitev predloga nasprotne udeleženke, saj se oba predloga začasnih odredb medsebojno izključujeta (obema hkrati ni mogoče ugoditi). Tudi z vidika varovanja koristi mld. A. je v obstoječi situaciji vsako ravnanje nasprotne udeleženke v nasprotju s pravnomočno sodbo o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo predlagatelju (in ob pravnomočnem sklepu o začasni odredbi po predlagateljevem predlogu) ravnanje, ki nasprotuje otrokovi koristi.

8. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep prvega sodišča v izpodbijanem delu (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).