Administrative court dismisses appeal against housing allocation decision where tenant previously received and returned a social apartment.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožnica je leta 2012 dobila v najem neprofitno stanovanje od Stanovanjskega sklada RS, ki ga je vrnila, kot sama navaja zato, ker je bilo preveliko in predrago. Ta podatek je prvostopenjskemu organu narekoval uporabo 3.3.4. točke Javnega razpisa, ki izrecno določa, da se po kriteriju uvrstitve na prejšnjih prednostnih listah ne točkujejo tisti upravičenci, ki jim je že bilo dodeljeno neprofitno stanovanje v najem in so se izselili. Tem upravičencem se upošteva udeležba na prejšnjih razpisih le od izselitve iz najemnega stanovanja dalje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjski organ, Nepremičnine Celje d.o.o., je v izreku izpodbijane odločbe odločil, da je A.A., pri razpisu za oddajo neprofitnih stanovanj v najem, objavljenem 27. 3. 2014 v časopisu Novi tednik, dosegla 320 točk in se uvrstila na 162. mesto prednostne liste A upravičencev do neprofitnih stanovanj v najem. Prosilka je vlogo na razpis vložila v roku in ji priložila zahtevane listine. Na podlagi točkovalnega zapisnika, ki je sestavni del odločbe, je bilo ugotovljeno, da je prosilka pri točki 1.2, „Ocena stanovanjskih razmer“, ki se nanaša na udeleženca razpisa, ki prebiva v prostorih za začasno bivanje, ali v drugih nestanovanjskih prostorih, dosegla 220 od možnih 220 točk. 50 točk je dosegla tudi v rubriki 3 točkovalnega zapisnika, z naslovom „Prednostne kategorije prosilcev“ in sicer za stalnost bivanja v Mestni občini Celje, nad 5 let do 10 let in enako število točk v rubriki 11.2 z naslovom „Prosilec z daljšo delovno dobo“, kot prosilka z več kot 12 leti delovne dobe.

2. Drugostopenjski organ, Nadzorni svet družbe Nepremičnine Celje d.o.o., je pritožbo prosilke zoper odločbo prvostopenjskega organa zavrnil. Skliceval se je na Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik), ki določa, da se prosilca razpisa točkuje po točki 1.1 ali 1.2 in da je v tem primeru točkovanje pod točko 2 (kvaliteta bivanja), 3 (utesnjenost v stanovanju) in 4 (funkcionalnost stanovanja) izključeno. Pojasnil je tudi, da je bilo leta 2012 A.A. dodeljeno neprofitno stanovanje, ki ga je 2. 8. 2013 vrnila najemodajalcu. V skladu z javnim razpisom se ne točkuje udeleženca razpisa, ki mu je že bilo dodeljeno neprofitno stanovanje in se je izselil in se tem prosilcem udeležba na prejšnjih razpisih upošteva le od izselitve iz najemnega stanovanja.

3. Tožnica v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da je odločitev nepravilna. V postopku pred izdajo odločbe ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, na podlagi katerega je bil napačno uporabljen materialni predpis. Sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe in njeno spremembo glede točkovanja in s tem uvrstitvijo na prednostno listo. Navaja, da je napačno točkovana pri kriteriju 1.2, morala pa bi biti točkovana pri kriteriju 1.1. Prav tako bi morala biti točkovana tudi po 8. točki „Udeležba na prejšnjih razpisih“ (9. točka razpisa). Na prednostno listo je bila namreč uvrščena 2009, 2010 in 2011 in ni dobila ustreznega neprofitnega stanovanja. Leta 2012 je v najem dobila neustrezno stanovanje od Stanovanjskega sklada RS, v katerem ni nikoli živela, ker je bilo preveliko in predrago. Stanovanjski sklad je prosila za manjše stanovanje, vendar ga niso imeli. Tudi subvencija ji še ni bila odobrena. Tako od Nepremičnin d.o.o. ni dobila nobenega stanovanja, zato bi morali upoštevati tudi prej navedene tri razvrstitve.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem navaja, da je tožena stranka s tožnico sklenila najemno pogodbo za najem bivalne enote za določen čas, zato je bila ob prijavi na razpis in v času odločanju prvostopenjskega organa uvrščena v kategorijo, ki se točkuje po točki 1.2. Ponovno je pojasnila, zakaj tožnice ni bilo mogoče točkovati pod 2., 3. in 4. točko. Navaja, da je bilo tožnici v letu 2012 dodeljeno neprofitno stanovanje v najem, iz katere se je izselila, zato ni bilo mogoče upoštevati njenih uvrstitev v prejšnjih razpisih. Navaja tudi, da ima tožnica dolg do tožene stranke v višini 566,50 EUR. Glede na vse navedeno meni, da je bil postopek pri tožeči stranki pravilen, zakonit in nepristranski ter skladen z veljavno zakonodajo. Predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene in povrnitev stroškov postopka.

K I. točki izreka:

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi izpodbijane odločbe strinja in jih na podlagi prvega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), v izogib ponavljanju posebej ne navaja, glede tožbenih navedb pa dodaja:

7. V konkretnem primeru je tožena stranka odločala o vlogi tožnice, vloženi na javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja. Za odločitev so torej relevantne določbe Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in kriteriji iz Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Javni razpis).

8. Tožnica kot sporno izpostavlja točkovanje stanovanjskih razmer, pod točko 1. „Stanovanjske razmere“. Meni, da bi morala biti točkovana z 240 točkami, po kriteriju 1.1. (udeleženec razpisa, ki je brez stanovanja ali živi v prostorih za začasno bivanje oziroma v drugih nestanovanjskih prostorih) in ne po kriteriju iz točke 1.2. „Ocena stanovanjskih razmer“, ki se nanaša na udeleženca razpisa, ki prebiva v prostorih za začasno bivanje, ali v drugih nestanovanjskih prostorih.

9. Sodišče zgoraj navedeni tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen. Listine priloženega upravnega spisa namreč potrjujejo navedbe tožene stranke, da je tožnica v času prijave na javni razpis bivala v bivalni enoti na naslovu ..., kar skladno s pojasnili za uporabo obrazca za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev (obvezna priloga Pravilnika) pomeni, da je bilo točkovanje prosilkine vloge na podlagi točke 1.2 pravilno. Na podlagi te ugotovitve, torej bivanja v bivalni enoti, namenjeni začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih občanov, pa je bila pravilna in skladna s prej navedenimi predpisi (ter pojasnili) tudi odločitev, da se tožnica ne točkuje v točkah 2., 3. in 4.

10. V nadaljevanju je sodišče presojalo tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na točkovanje v 9. točki točkovalnega zapisnika (udeležba na prejšnjih razpisih). Tožnica navaja, da se je na prednostno listi uvrstila že v letih 2009, 2010 in 2011, zato bi morala biti po tem kriteriju točkovana z 90. točkami.

11. Po presoji sodišča tožnica s tem tožbenim ugovorom ne more biti uspešna. V zadevi namreč ni sporno, da je tožnica leta 2012 dobila v najem neprofitno stanovanje od Stanovanjskega sklada RS, ki ga je vrnila, kot sama navaja zato, ker je bilo preveliko in predrago. Ta podatek, je po presoji sodišča narekoval prvostopenjskemu organu uporabo 3.3.4. točke Javnega razpisa, ki izrecno določa, da se po kriteriju uvrstitve na prejšnjih prednostnih listah ne točkujejo tisti upravičenci, ki jim je že bilo dodeljeno neprofitno stanovanje v najem in so se izselili. Tem upravičencem se upošteva udeležba na prejšnjih razpisih le od izselitve iz najemnega stanovanja dalje.

12. Ker torej na drugačno odločitev sodišče v tej zadevi ne morejo vplivati tožničine navedbe, ki se nanašajo na razloge za vrnitev dodeljenega stanovanja iz Stanovanjskega sklada RS in ugovori, da tega stanovanja ni prejela od Nepremičnin d.o.o., je sodišče po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.