Legislator Case Law & Legislation
VSRS sklep II DoR 171/2015 ECLI:SI:VSRS:2015:II.DOR.171.2015 AI generated

Supreme Court dismisses appeal request for leave to appeal due to lack of procedural violations and legal significance.

Case Number VSRS sklep II DoR 171/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicants' request for leave to appeal, finding their procedural claims insufficiently detailed and legally insignificant. The applicants argued that the lower courts misapplied the Civil Code and Housing Act regarding the landlord's duty to count residents and violated their privacy rights. The court determined that the conditions for granting leave to appeal under the Code of Civil Procedure were not met.

Legislator headnote

AI generated

367.a člen ZPP; Predlog za dopustitev revizije se zavrne, če tožba ni opisala kršitev postopka natančno in konkretno ter če izpostavljena pravna vprašanja niso pravno pomembna.

Keywords

AI generated
leave to appeal procedural violations legal significance code of civil procedure housing law civil liability privacy rights

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
VSL I Cpg 532/2011
Poudarjata, da gre za odstop od prakse višjega sodišča (sodba VSL I Cpg 532/2011) in Vrhovnega sodišča (sodba II Ips 101/2010).
II Ips 101/2010
Supreme Court dismisses appeal on improper law application regarding administrative licensing decisions and state liability.
Upravnega sodišča RS opr. št. U 2011/2003
Opozarjata na odločbi Upravnega sodišča RS opr. št. U 2011/2003 in odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 894/2009.
Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 894/2009
U 2011/2003 in odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 894/2009.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Tožnika zatrjevanih kršitev postopka nista opisala natančno in konkretno, okoliščine, ki pa sta jih navedla v predlogu za dopustitev revizije pa ne izkazujejo pravne pomembnosti izpostavljenih pravnih vprašanj, ki se nanašajo na zmotno uporabo 178., 179. člena OZ, 118. člena SPZ in 17., 30. in 50. člena SZ-1. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da pogoji iz 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnika sta s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da jima je toženi upravnik dolžan plačati odškodnino, ki naj bi jima nastala zato, ker pri obračunu stroškov ni upošteval sporočenih podatkov o spremenjenem številu oseb v njunem stanovanju na Z. 98 v L. Zahtevala sta odškodnino za premoženjsko škodo, ki jima je nastala zaradi preveč zaračunanih stroškov, poleg tega pa tudi odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki jima je nastala zaradi posega v njuno zasebnost in čast in dobro ime.

2. Sodišče prve stopnje je njun tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da ravnanje upravnika ni bilo protipravno, saj so etažni lastniki sprejeli sklep, da je nadzorni odbor tisti, ki upravniku sporoča število oseb, zaradi česar ju je upravnik napotil na nadzorni odbor naj tam uredita spremembo. Sodišče je odločilo, da takšna rešitev ni v nasprotju s 50. členom Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) in 118. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Zoper takšno odločitev vlagata predlog za dopustitev revizije tožnika. Predlagata, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanja, ali so bile določbe 178. in 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), 118. člena SPZ in 17., 30. in 50. člena SZ-1 uporabljene pravilno. Navajata tudi, da sta sodišči zagrešili več bistvenih kršitev Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), tudi 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker so razlogi sodbe nejasni ali med seboj v nasprotju, o odločilnih dejstvih pa je nasprotje med tem kar se navaja v razlogih sodbe in vsebino listin v spisu. Opozarjata, da je po 50. členu SZ-1 upravnik tisti, ki je zadolžen za obdelavo osebnih podatkov, prav tako je po 118. členu SPZ upravnik tisti, ki je dolžan poskrbeti za porazdelitev in izterjavo obveznosti. Navajata, da 17. člen SZ-1 določa, da je etažni lastnik dolžan prijaviti spremembo lastništva upravniku, po tretjem odstavku 30. člena SZ-1 pa je etažni lastnik odgovoren za plačilo stroškov upravljanja in drugih stroškov, dokler upravniku ne javni spremembe lastništva. Poudarjata, da bi na podlagi navedenih določb upravnik moral upoštevati podatke, ki sta jih sporočila neposredno njemu. Menita, da nima pravne podlage stališče sodišča druge stopnje, da noben predpis ne določa, da upravnik ne bi smel upoštevati podatkov o številu oseb, ki bivajo v stanovanju tožnikov, ki jih pridobil od nadzornega odbora. Poudarjata, da gre za odstop od prakse višjega sodišča (sodba VSL I Cpg 532/2011) in Vrhovnega sodišča (sodba II Ips 101/2010). Menita, da je toženi upravnik, zato ker je naročil, naj nadzorni odbor nadzira katere osebe bivajo v posameznem stanovanju nedopustno posegal v njune ustavne pravice iz 33., 34. oziroma 35. člena Ustave Republike Slovenije. Poudarjata tudi, da so bile ugotovitve nadzornega odbora napačne. Opozarjata na odločbi Upravnega sodišča RS opr. št. U 2011/2003 in odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 894/2009. Navajata, da je bilo s tem, ko sta bila obtožena, da stroškov nista plačala, poseženo tudi v njuno čast in dobro ime. Menita, da so podane vse štiri predpostavke za odškodninsko odgovornost tožene stranke, zato predlagata, naj sodišče revizijo dopusti.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Tožnika zatrjevanih kršitev postopka nista opisala natančno in konkretno, okoliščine, ki pa sta jih navedla v predlogu za dopustitev revizije pa ne izkazujejo pravne pomembnosti izpostavljenih pravnih vprašanj, ki se nanašajo na zmotno uporabo 178., 179. člena OZ, 118. člena SPZ in 17., 30. in 50. člena SZ-1. Vrhovno sodišče je tako ocenilo, da pogoji iz 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.