Supreme Court dismisses appeal claiming lower courts violated procedural rules and departed from established case law on contributory negligence.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request for permission to appeal, ruling that the lower courts did not violate procedural rules or depart from established case law. Although the plaintiff argued that the courts found facts not alleged by the defendant and assigned excessive contributory negligence without proper technical analysis, the Supreme Court found no evidence of these claims. The court determined that the lower courts' assessment of the pedestrian's contribution to the accident remained consistent with existing judicial precedents and statutory requirements.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 2. člen; 367.c člen: The Supreme Court may reject an appeal request if the applicant fails to demonstrate procedural violations or the significance of the legal questions raised, particularly when the lower court's decision aligns with established case law.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlagateljica ni izkazala zatrjevanih procesnih kršitev in pomembnosti postavljenih materialnopravnih vprašanj, kar velja tudi za trditve predlagateljice o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in višjih sodišč v zvezi z oceno oškodovankinega soprispevka, ki ga z judikati, na katere se sklicuje, ni izkazala, tudi sicer odločitev ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, zato je revizijsko sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je toženka odškodninsko odgovorna tožnici za škodo, ki jo je utrpela v škodnem dogodku dne 25. 7. 2012, do 20 %, v 80 % pa je k nastanku škodnega dogodka prispevala tožnica.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh pravdnih strank in potrdilo izpodbijano vmesno sodbo sodišča prve stopnje.
3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga dopustitev revizije glede pravnih vprašanj:
- ali sta nižji sodišči presegli trditveno podlago toženke v okviru ugotavljanja tožničinega soprispevka k škodnemu dogodku in ali je v skladu z 2. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopustno presoditi, da je tožnica soprispevala k škodnemu dogodku, čeprav tega nasprotna stranka ni zatrjevala;
- ali sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo ob ugotovljeni nepozornosti za pešce s strani zavarovanca toženke (objektivna odgovornost) oziroma ali sta sodišči materialnopravno pravilno ocenili soprispevek tožnice k nastanku škodnega dogodka;
- ali sta nižji sodišči pravilno uporabili materialno pravo, s tem da sta svojo odločitev oprli na izvedensko mnenje, ki je bilo izdelano na hipotetični ravni brez ustreznih tehničnih meritev in izračunov, pri tem pa nista dopustili dokaznega predloga z novim izvedencem prometne stroke.
4. Nižji sodišči sta kršili 2. in 7. člen ZPP, ker sta ugotovili dejstva, ki niso bila zatrjevana. V zvezi s soprispevkom je toženka navedla le, da je tožnica izključno kriva za nastanek nesreče, ker je nenadoma in nepričakovano stopila na cestišče. S tem sta sodišči kršili načelo dispozitivnosti in pravico do sodnega varstva in poštenega sojenja iz 23. člena Ustave RS in 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice. Odločitev nižjih sodišč odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS (II Ips 116/2009 z dne 23. 5. 2011, III Ips 70/2013 z dne 6. 11. 2003, II Ips 649/2008 z dne 17. 11. 2011, II Ips 180/2011 z dne 19. 6. 2014, II Ips 515/2003 z dne 16. 9. 2004 in II Ips 159/2006 z dne 29. 11. 2007) ter sodne prakse višjih sodišč (sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 359/2011 z dne 15 .6. 2011). Sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, ki bi bila v ključnih dejstvih bistveno primerljiva, ni.
5. Nižji sodišči sta storili tudi kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so njuni razlogi nejasni in si medsebojno nasprotujejo, ker se opirajo na izvedensko mnenje, ki je neobjektivno.
6. Soprispevek tožnice k nastali škodi v višini 80 % sta ocenili previsoko in s tem zmotno uporabili materialno pravo ter odstopili od sodne prakse (prim. Vrhovno sodišče RS v sodbi II Ips 132/96 z dne 4. 12. 1997, sodba II Ips 626/92 z dne 21. 4. 1993, Višje sodišče v Kopru I Cp 399/2004 z dne 22. 2. 2005 in Višje sodišče v Celju I Cp 173/2011 z dne 18. 8. 2011).
7. Predlog ni utemeljen.
8. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani. Predlagateljica ni izkazala zatrjevanih procesnih kršitev in pomembnosti postavljenih materialnopravnih vprašanj. To velja tudi za njene trditve o odstopu od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in višjih sodišč v zvezi z oceno oškodovankinega soprispevka, ki ga z judikati, na katere se sklicuje, ni izkazala. Tudi sicer odločitev ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS,(1) zato je revizijsko sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
---.---
Op. št. (1): Prim. sodba in sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 32/2009 z dne 14. 7. 2011.