Legislator Case Law & Legislation
VSM sklep IV Kp 28301/2012 ECLI:SI:VSMB:2015:IV.KP.28301.2012 AI generated

Appeal against first-instance rejection of criminal retrial request dismissed due to lack of legal grounds.

Case Number VSM sklep IV Kp 28301/2012
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the defense attorney's appeal against the first-instance court's rejection of a request for a criminal retrial. The defendant claimed she was never served with the judgment, but the court found this assertion false based on the service record and the fact that she did not object at the time. The court ruled that retrial is an extraordinary remedy requiring strict statutory conditions, which were not met given the defendant's failure to act within the prescribed deadlines.

Legislator headnote

AI generated

ZKP 413 odst. 1; Obnova kazenskega postopka je izredno pravno sredstvo, ki ne služi za ponovno sojenje v že pravnomočno razsojeni stvari in se uvede le ob izpolnitvi natančno določenih zakonskih pogojev.

Keywords

AI generated
criminal retrial extraordinary remedy service of judgment statutory deadlines appellate review procedural rights ZKP 413

Cited Legislation

AI generated
ZKP 413 odst. 1
ZST-1
7111 v zvezi s tarifno številko 71113 in 7143 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).
AI generated
VSC Sklep II Kp 27210/2015
Appeal dismissed; restoration of proceedings under Art. 416 ZKP requires invalidation of the substantive law basis, not the prior judgment. Restoration of proceedings under Art. 416 ZKP requires invalidation of the substantive law basis, not the prior judgment. Appeal dismissed; restoration of proceedings under Art. 416 ZKP requires invalidation of the substantive law basis, not the prior judgment.
VDS sklep Pdp 1329/2008
Appeal dismissed: Claimant failed to investigate employment facts timely, barring procedural renewal.
VDSS sklep Pdp 642/2013
Appeal dismissed; deceased party capable of understanding actions despite bipolar disorder, no procedural violation found.
Sodba I Ips 22033/2010-27
Supreme Court dismisses appeal for protection of legality regarding new evidence in closed criminal proceedings. The court rules that evidence proposed during the trial is not new under Article 410 of the Criminal Procedure Act. The appeal is rejected because the evidence was already considered and rejected before the judgment became final. The court clarifies that such evidence does not qualify for reopening proceedings under Article 410 of the Criminal Procedure Act. The appeal is dismissed because the evidence was already considered and rejected before the judgment became final. The court clarifies that such evidence does not qualify for reopening proceedings under Article 410 of the Criminal Procedure Act. The appeal is dismissed because the evidence was already considered and rejected before the judgment became final. The court clarifies that such evidence does not qualify for reopening proceedings under Article 410 of the Criminal Procedure Act.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba pooblaščenke obsojene D. S. se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojena D.S. je dolžna kot strošek pritožbenega postopka plačati sodno takso v znesku 144,00 EUR.

[JEDRO]

Obnova kazenskega postopka je izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljaviti le ob izpolnitvi v zakonu natančno določenih pogojev. Nikakor pa obnova kazenskega postopka ne služi za ponovno sojenje v kazenski zadevi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 413. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka obsojene D.S.. Odločilo je, da je obsojenka dolžna plačati sodno takso v znesku 48,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se je pritožila pooblaščenka obsojenke, ki ne soglaša z oceno prvostopnega sodišča, saj meni, da so podani pogoji za obnovo kazenskega postopka. Predloga pritožbenemu sodišču ni oblikovala, iz vsebine njenih pritožbenih navedb pa je razbrati, da se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Prvostopno sodišče je obsojenki že pojasnilo, da ne držijo njene navedbe, da ji sodba Okrajnega sodišča v Mariboru I K 28301/2010 z dne 6. 6. 2012 ni bila vročena. Pritožnica tudi v pritožbi zoper izpodbijani sklep ponavlja vse to, kar je z izpodbijanim sklepom utemeljeno zavrnilo že prvostopno sodišče, ki je tudi pojasnilo (točka 10 izpodbijanega sklepa), da iz podpisane vročilnice z dne 9. 6. 2012 (list. št. 20 predmetnega spisa) izhaja, da je bil obsojenki vročen tako drugopis obtožnega predloga kot drugopis predloga za izdajo kaznovalnega naloga in sodba o kaznovalnem nalogu. Pritožbene trditve, da omenjena prvostopna sodba obsojenki ni bila vročena, so torej neresnične in v nasprotju s podatki kazenskega spisa.

5. Iz podatkov v kazenskem spisu, kar je sicer obsežno pojasnjeno tudi v izpodbijanem sklepu, izhaja, da je sodba o kaznovalnem nalogu bila obdolženki vročena s pravnim poukom o pravici do ugovora dne 9. 6. 1912 in je glede na to, da obsojenka ni ugovarjala, ta sodba postala pravnomočna 19. 6. 2012. Po približno treh letih, 16. 3. 2015, pa je obsojenka vložila predlog za obnovo kazenskega postopka, v katerem je zatrjevala, da ji sodba o kaznovalnem nalogu sploh ni bila vročena. Nadalje je navajala, da je bila o tem, da taka sodba obstaja, obveščena šele ob sprejemu oškodovankinega zahtevka za odškodnino, in sicer 15. 3. 2014, vendar tudi tedaj obsojenka ni storila nič, temveč je šele dobrih osem mesecev za tem vložila predlog za obnovo kazenskega postopka.

6. Kot je pritožnici obsežno pojasnilo že prvostopno sodišče, v obravnavani zadevi pogoji za obnovo kazenskega postopka niso podani. Obnova kazenskega postopka je namreč izredno pravno sredstvo, ki ga je mogoče uveljaviti le ob izpolnitvi v zakonu natančno določenih pogojev. Nikakor pa obnova kazenskega postopka ne služi za ponovno sojenje v kazenski zadevi, za kar se v vlogi za obnovo kazenskega postopka in tudi v pritožbi zoper izpodbijani sklep smiselno zavzema pritožnica. Le-ta namreč v pritožbi ponavlja vse tisto, kar je kot nezadostno za obnovo kazenskega postopka utemeljeno zavrglo že prvostopno sodišče. Pritožbeno sodišče pa ob razlogih, ki jih je navedlo že prvostopno sodišče, dodaja še, da ponovno sojenje v že pravnomočno razsojeni stvari ni mogoče na način, kot si to predstavlja pritožnica. Obsojenka je imela možnost sodelovanja v kazenski zadevi, imela je tudi možnost predlaganja kakršnihkoli dokazov, vendar le-teh ni predložila, ni ugovarjala sodbi o kaznovalnem nalogu, zato je te roke zamudila. Obnova kazenskega postopka pa ne pomeni, da bi se o isti stvari lahko kazenski postopek začel znova. Obnova kazenskega postopka je namreč, kot je to že navedeno, izredno pravno sredstvo, ki se ga lahko uvede le v točno določenih okoliščinah. Okoliščina, da je obsojenka zamudila rok za ugovor oziroma le-tega sploh ni vložila in se po več kot treh letih za tem, ko je sodba že postala pravnomočna, sklicuje na to, kako ji v tistem kazenskem postopku ni bilo omogočeno izvajanje dokazov, ne predstavlja razloga za obnovo kazenskega postopka.

7. Glede na navedeno se je pokazalo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit in je bilo potrebno pritožbo pooblaščenke obsojene D.S. zavrniti kot neutemeljeno.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 98.a člena ZKP, sodna taksa pa je odmerjena po tarifni št. 7111 v zvezi s tarifno številko 71113 in 7143 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).