Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 635/2015 ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.635.2015 AI generated

Joint tax payment obligation is indivisible; court may bill each defendant separately even if split payments were made.

Case Number VSL sklep I Cp 635/2015
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court set aside the first-instance decision that dismissed the lawsuit due to non-payment of court fees. The plaintiff argued that three defendants jointly paid the total fee in three equal installments using the correct reference number, while the lower court incorrectly required a single lump-sum transfer. The court ruled that under the Law on Court Fees, the joint obligation is indivisible, meaning the court can bill each defendant separately, and the specific payment method does not invalidate the timely fulfillment of the obligation.

Legislator headnote

AI generated

6. člen Zakona o sodnih taksah; 9. točka 3. člena ZST-1: In cases where two or more persons jointly pay a fee, their obligation is indivisible, meaning the court may bill each defendant separately, and partial payments via the designated reference constitute valid fulfillment.

Keywords

AI generated
indivisible joint obligation court fee payment joint defendants payment reference number partial installment payment Zakon o sodnih taksah procedural compliance

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi.

[JEDRO]

V primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna, kar pomeni le, da lahko sodišče obračuna takso vsakemu izmed tožnikov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom ustavilo postopek, ker je ugotovilo, da tožeča stranka ni plačala sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v roku, ki ga je odredilo sodišče s plačilnim nalogom.

2. Tožeča stranka se proti temu sklepu pravočasno pritožuje. Navaja, da so vsi trije tožniki svoj del sodne takse plačali 19. 12. 2014 na prehodni podračun sodišča ter pri plačilu navedli vse zahtevane podatke, na katere napotuje plačilni nalog. Znesek 3.225,00 EUR so si tožniki razdelili na tri enake dele tako, da je vsak od njih plačal 1/3 zneska 1.075,00 EUR. Sodišče je zato napačno ugotovilo, da tožeča stranka v odrejenem roku ni plačala sodne takse za postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da so tožniki sodno takso za postopek pravilno in pravočasno poravnali. Plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek v znesku 3.225,00 EUR jim je sodišče po pooblaščencu vročilo 16. 12. 2014, sodno takso so (v treh enakih zneskih po 1.075,00 EUR) poravnali 19. 12. in 22. 12. 2014, torej v odrejenem 15-dnevnem roku.

5. Način plačila sodne takse določa 6. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Po tej določbi taksnemu zavezancu po opravljenem plačilu ni potrebno dostavljati sodišču dokazila o plačilu, če je plačilo sodne takse opravljeno z referenco, ki je taksnemu zavezancu dodeljena predhodno ali je navedena v plačilnem nalogu. Po 9. točki 3. člena ZST-1 je v primeru, če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, njihova obveznost nerazdelna, kar pomeni le, da lahko sodišče obračuna takso vsakemu izmed tožnikov. V konkretni zadevi so si tožniki plačilo sodne takse razdelili, torej so plačilo sodne takse izvedli v treh obrokih, pri čemer so pri vsakem nakazilu pravilno navedli referenco, dodeljeno v plačilnem nalogu. Do napačne ugotovitve sodišča, da sodna taksa ni bila plačana, je očitno prišlo zato, ker je sodišče preverjalo plačilo (izpisek plačilnega prometa U.) samo po kriteriju morebitnega nakazila celotnega zneska sodne takse v spornem obdobju, ne pa tudi po vplačniku oziroma referenci. Po ponovnem preverjanju (list. št. 24) je namreč sodišče ob uporabi ostalih podatkov samo ugotovilo, da je bila sodna taksa poravnana.

6. Ker je izpolnjena procesna predpostavka za nadaljnje obravnavanje tožbe je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi in sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa se na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.