Inheritance appeal dismissed; debt to heir does not reduce estate, heirs assume obligation instead.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal by an heir claiming half the estate belonged to him due to a prior agreement. The appellant argued that since the deceased failed to fulfill her promise to buy land for him, the estate value should be reduced. The court ruled that such personal debts do not diminish the estate but must be assumed by the heirs, and the appellant's new claims in the appeal were inadmissible.
Legislator headnote
AI generatedArticle 142 of the Inheritance Act; Article 212 of the Inheritance Act: If a decedent fails to fulfill an obligation to an heir, the estate cannot be reduced by that amount, but the heirs must assume the obligation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Če zapustnica določene obveznosti do dediča ni izpolnila, zapuščina ne more biti zmanjšana za višino te obveznosti, pač pa (vse morebitne) obveznosti zapustnice prevzamejo njeni dediči.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju I. ugotovilo obseg zapuščine (denar na računih pri G., d. d., in S. d. d., skupaj 94.356,47 EUR), nato pa II. razglasilo zakonite dediče, in sicer zapustničine brate in sestre (zapustnica je imela štiri brate in tri sestre) oz. njihove potomce na podlagi vstopne pravice.
2. Zoper navedeni sklep se je pritožil zapustničin brat dedič F.K., ki je dedoval 1/7 zapuščine. Trdi, da polovica denarja ne sodi v zapuščino, ker je zapustnica živela na posestvu skupaj z njim in jo je ob njenih skromnih dohodkih pomagal preživljati. Zato sta 29. 1. 1988 sklenila dogovor, po katerem je prodala svojo parcelo št. 53 k. o. x; od kupnine naj bi po dogovoru pritožnik kupil 1ha zemlje, ostalo pa bi pripadlo zapustnici. Kupnino, ki je torej že pripadala pritožniku, je zapustnica zanj le hranila. Gre za približno 50.000 EUR, kar je njegov izločitveni zahtevek. Sodišče bi moralo dati dedičem možnost, da se o tem izjavijo in potem enega izmed njih, katerega pravico bi štelo za manj verjetno, napotiti na pravdo. Zato predlaga razveljavitev sklepa in nov postopek.
3. Nihče od sodedičev na pritožbo ni odgovoril.
4. Pritožba ni utemeljena; izpodbijani sklep je pravilen in zakonit.
5. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo navedbe zapustničinega brata glede neizpolnitve njunega medsebojnega dogovora, da mu bo po prodaji svoje parcele kupila 1 ha zemlje oz. dala denar za njen nakup tako, da zaradi teh navedb zapuščinskega postopka ni bilo treba prekinjati (212. čl. Zakona o dedovanju; ZD), ker ne vplivajo na velikost zapuščine, pač pa se tikajo terjatve do zapuščine. Če zapustnica te obveznosti do njega ni izpolnila, zapuščina ne more biti zmanjšana za višino te obveznosti, pač pa (vse morebitne) obveznosti zapustnice prevzamejo njeni dediči (142. čl. ZD). Tisti, ki so prišli na zapuščinsko obravnavo, so bili s trditvami pritožnika o tem tudi seznanjeni.
6. Dedič šele v pritožbi pravi, da je bil del kupnine že njegov in da je bil pri zapustnici samo v hrambi. S tem je bistveno spremenil svoje trditve, (1) nič pa ni povedal, čemu, zato te nove, drugačne, pritožbene navedbe niso upoštevne (337. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP, v zvezi s 163. čl. ZD).
7. Ostalega v izpodbijanem sklepu se pritožba ne dotika, uradni preizkus pa tudi ne pokaže relevantnih kršitev, zato je naslovno sodišče pritožbo dediča zavrnilo in sklep prvostopenjskega zapuščinskega sodišča v celoti potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 163. čl. ZD).
(1) Na izrecno vprašanje sodnice na zapuščinski obravnavi je dedič povedal, da zapustnica svoje obljube nikoli ni izpolnila, niti je ni on k temu pozival.