Appeal dismissed; hypothetical higher auction price does not justify changing sale method under ZFPPIPP.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Zgolj hipotetična možnost, da bi bila dosežena višja prodajna cena v primeru prodaje na javni dražbi z zniževanjem izklicne cene, ne opravičuje predlagane spremembe ali razveljavitve izpodbijanega sklepa.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo o prodaji dolžnikovega premoženja, navedenega v izreku sklepa, tako, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se določi v višini 4,500.475,92 EUR ter varščina v višini 450.047,59 EUR.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila upnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je razveljavitev, podrejeno spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se prva prodaja opravi na podlagi javne dražbe z izklicno ceno v višini tržne vrednosti (6.478.749,92 EUR) z možnostjo zniževanja cene do likvidacijske vrednosti (4.500.475,92 EUR).

3. Stečajni upravitelj je v odgovoru na pritožbo pritožbenim razlogom nasprotoval.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožba izpodbija oceno sodišča prve stopnje, da je bil v sklepu določeni način prodaje dolžnikovega premoženja na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, najprimernejši način prodaje premoženja. Sodišče prve stopnje je razloge za takšno presojo oprlo na upraviteljev predlog in oceno vrednosti (prvi odstavek 332. člena ZFPPIPP). Pritožnica navaja, da je obrazložitev upravitelja in posledično sodišča, ki mu je sledilo, prepavšalna, pri tem pa spregleda, da tudi sama ne navaja nobenih razlogov, ki bi vzbujali resen dvom v pravilnost upraviteljeve ocene. Iz nobene od pritožbenih navedb namreč ni mogoče zaključiti, da je tovrsten način – upoštevajoč razmere na nepremičninskem trgu ter dejstvo, da je za nakup predmetnih nepremičnin zelo majhno zanimanje – bistveno slabši od s strani pritožnice predlaganega načina prodaje. Pritožnica se sicer strinja, da obstaja možnost, da bo pri sprejetem načinu prodaje dosežena višja prodajna cena, vendar meni, da obstaja le zanemarljivo majhna verjetnost, da bo dosežena cena višja kot v primeru prodaje z zniževanjem cene. Glede na to, da tako prvi kot drugi način pomenita zgolj pričakovano projekcijo in vnaprej ni mogoče napovedati, kateri način prodaje bi lahko pripeljal do višje cene, so po zaključku višjega sodišča pritožbene navedbe o višji prodajni ceni v primeru prodaje z zniževanjem izklicne cene, zgolj hipotetična pričakovanja pritožnice, ki niso z ničemer dokazno podprta. Pritožnica ne trdi, da bi za nakup predmetnih nepremičnin vladalo (večje) zanimanje, zgolj njeno stališče, da bi moralo imeti njeno mnenje večjo težo, ker ima ločitveno pravico na premoženju, ki je od vseh delov nepremičnin ocenjen v najvišji višini, pa ne opravičujejo apriornega dvoma v upraviteljev predlog glede načina prodaje.

6. Načini prodaje, določeni v prvem odstavku 329. člena ZFPPIPP, so med seboj enakovredni. Javna dražba z zniževanjem izklicne cene zakonsko nima nobene prednosti pred javno dražbo z zviševanjem izklicne cene. Prednost bi imela, v kolikor bi bilo (vsaj verjetno) izkazano, da bo na takšen način dosežena višja prodajna cena. Kateri način bo upravitelj predlagal, je odvisno od njegove ocene glede na splošne in specifične dejanske okoliščine posameznega primera; v konkretnem primeru od njegove ugotovitve, da je za nakup predmetnih nepremičnin zelo majhno zanimanje, česar upnica ne izpodbija. Zgolj hipotetična možnost, da bi bila dosežena višja prodajna cena v primeru prodaje na javni dražbi z zniževanjem izklicne cene, po zaključku višjega sodišča ne opravičuje predlagane spremembe ali razveljavitve izpodbijanega sklepa. Pri tem ne gre spregledati niti tega, da javna dražba z zniževanjem izklicne cene ne omogoča prodaje po višji ceni, kot je izklicna cena, kar dodatno vzbuja dvom o tem, da bi edino na tak način bilo mogoče doseči višjo prodajno ceno kot v primeru, za kakršnega se je odločilo sodišče prve stopnje.

7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.