Appeal dismissed; Constitutional Court invalidating ZIZ provision removed obstacle to preliminary order issuance.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožnica sama krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Ker je Ustavno sodišče razveljavilo 1. tč. 1. odst. 258. čl. ZIZ, je odpadla prepreka take razlage 257. člena ZIZ, po kateri sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne, proti kateremu je vložen obrazložen ugovor, ni nepravnomočna sodna odločba take kvalitete, ki bi lahko bila podlaga za izdajo predhodne odredbe. Izdan je bil namreč zgolj na podlagi vloge, ki ne izpolnjuje meril za popolno (in sklepčno) tožbo, na podlagi enostranskega procesnega gradiva, brez naroka.

Sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, ni nepravnomočna odločba v tem smislu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo predhodne odredbe, s katero je, kratko rečeno, upnica predlagala blokiranje bančnih računov dolžnikov za znesek sporne terjatve. Upnici je naložilo povračilo stroškov dolžnikov 1007,52 EUR, v 8 dneh, v primeru zamude pa z obrestmi.

2. Zoper sklep se je pritožila upnica zaradi kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi in predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi ali pa zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, zahteva pa še povračilo stroškov. Pritožba povzema dosedanji tek postopka, nato pa pravi, da upnici ne more iti v škodo, če je ravnala v skladu z zakonom, čeprav ga je Ustavno sodišče razveljavilo. Sicer pa meni, da Ustavno sodišče z razveljavitvijo 1. tč. 1. odst. 258 čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ni poseglo v možnost izdati predlagano predhodno odredbo, le sodišče bi moralo presoditi, ali obstaja nevarnost, da bo njena terjatev onemogočena oz. otežena, saj je Ustavno sodišče razveljavilo le domnevo, da je tako. Ker je upnica to nevarnost izkazala s tem, ko je izkazala, da dolžnica svoje premoženje odtujuje, bi sodišče po njenem predlagano predhodno odredbo moralo izdati, saj 257. čl. ZIZ še vedno velja. V vsakem primeru pa je po pritožničino napačna odločitev o stroških postopka, saj je predlog vložila na podlagi veljavnega zakona in bi bilo prav kvečjemu to, da vsaka stranka sama krije svoje stroške.

3. Dolžnika na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo ne očitanih ne drugih relevantnih kršitev določb postopka, materialno pravo, in sicer določbe 257. in 258. čl. ZIZ, pa je tudi pravilno uporabilo.

6. Po 1. odst. 257. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) izda sodišče predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Glede nevarnosti je v 2. alineji 1. tč. 1. odst. 258. čl. ZIZ vseboval domnevo, da je ta podana, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na katero od naslednjih odločb: 1. plačilni nalog in na sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor, če: […] - je bil plačilni nalog ali sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice ali čeka; (…). V obravnavani zadevi je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi menice.

7. Ker je Ustavno sodišče 10. 7. 2014 z odločbo U-I-148/13 razveljavilo 1. tč. 1. odst. 258. čl. ZIZ, je odpadla prepreka take razlage 257. čl. ZIZ, po kateri sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne, proti kateremu je vložen obrazložen ugovor, ni nepravnomočna sodna odločba take kvalitete, ki bi lahko bila podlaga za izdajo predhodne odredbe. Izdan je bil namreč zgolj na podlagi vloge, ki ne izpolnjuje meril za popolno (in sklepčno) tožbo, na podlagi enostranskega procesnega gradiva, in ne izkazuje nikakršne verjetnosti upnikove terjatve, kot se sicer razume, da jo sicer še nepravnomočna odločba domačega sodišča izkazuje. Po tej odločitvi Ustavnega sodišča je jasno, da ne glede na veljavnost 257. čl. ZIZ predhodne odredbe ni mogoče izdati na podlagi takega izvršilnega sklepa, kot je bil izdan tudi v predmetnem primeru. Zgolj jezikovna razlaga zgoraj citirane določbe 1. tč. 1. odst. 258. čl. ZIZ je narekovala tako uporabo 257. čl. ZIZ, po kateri je za domačo nepravnomočno odločbo veljal tudi tak sklep o izvršbi, sedaj pa tega razloga razlage ni več.(1)

8. Tudi odločitev o stroških postopka je pravilna in zakonita. Upnica s svojim predlogom ni uspela, zato je dolžna dolžnikoma povrniti njune stroške (1. odst. 154. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ ). Njen predlog je bil neutemeljen, zato je dolžnikoma neutemeljeno povzročila stroške. Da si je uspeh obetala na podlagi protiustavne zakonske odločbe, na to seveda ne more vplivati.

9. Po povedanem je bi treba neutemeljeno pritožbo zavrniti, s stroškovno zahtevo vred, in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. tč. 365. čl. ZPP in 1. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

(1) Glej več in nadrobneje o razlogih za to poleg obrazložitve že citirane ustavne odločbe še v mag. Igor Strnad: Sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, in izdaja predhodnih odredb, Pravna praksa, 2013, št. 48, str. 6, sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 506/2013, pa tudi sklepa tukajšnjega pritožbenega sodišča v zadevah I Cpg 1029/2014 in I Cpg 1231/2104.