Appeal dismissed; claimant's debt fully recognized in bankruptcy, extinguishing right to sue separately.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Po objavi sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku nad toženo stranko je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom prekinjen pravdni postopek nadaljevalo, v nadaljevanju pa z istim sklepom tožbo tožnice pravilno zavrglo, saj je ugotovilo, da je stečajni upravitelj tožnici priglašeno terjatev v celoti priznal in je tako prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom z dnem 06.03.2014 nadaljevalo pravdni postopek, ki je bil prekinjen od dne 03.06.2013 zaradi začetka stečajnega postopka nad toženo stranko (I. točka izreka), razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 128046/2012 z dne 06.09.2012 v 1. in 3. odstavku izreka in zavrglo tožbo (II. točka izreka), zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov pravdnega postopka pa zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se je iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja pravočasno pritožila tožeča stranka (2. točka prvega odstavka 338. člena Zakon o pravdnem postopku – ZPP). Višjemu sodišču je predlagala, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter odloči o stroških pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je tožeča stranka dne 06.09.2012 na podlagi verodostojne listine – računa št. 31-06-12 z dne 30.06.2012 in računa št. 32-06-12 z dne 30.06.2012 vložila predlog za izvršbo, s katerim je zahtevala plačilo 7.624,00 EUR s pripadki. Po obrazloženem ugovoru tožene stranke in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu, je o zahtevku v pravdnem postopku odločalo sodišče prve stopnje.

5. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je bil s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 2515/2012 z dne 03.06.2013 nad toženo stranko začet stečajni postopek, zato je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo predmetni pravdni postopek, kot to določa 4. točka 205. člena ZPP v povezavi s 244. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP. Po objavi sklepa o preizkusu terjatev v stečajnem postopku nad toženo stranko dne 06.03.2014 je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom prekinjen pravdni postopek nadaljevalo z dnem 06.03.2014, v nadaljevanju pa z istim sklepom tožbo tožnice zavrglo, saj je ugotovilo, da je stečajni upravitelj tožnici priglašeno terjatev v celoti priznal in je tako prenehala njena pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi izhajalo iz Sklepa o preizkusu terjatev opr. št. 2515/2012 z dne 06.03.2014 in končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 03.03.2014, ki je del navedenega sklepa.

6. Pritožnica zatrjuje, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačno ugotovljenega dejanskega stanja, saj je štelo, da je stečajni upravitelj tožeči stranki priglašeno terjatev v celoti priznal. Po navedbah tožnice naj bi namreč stečajni upravitelj tožnici priznal le zavarovano terjatev v višini 45.718,64 EUR, ne pa tudi navadne terjatve v skupni višini 12.358,76 EUR, katere del predstavlja tudi glavnica v višini 7.624,00 EUR, ki jo tožnica vtožuje v predmetnem pravdnem postopku.

7. Višje sodišče ugotavlja, da iz predložene Prijave denarne terjatve v stečajnem postopku St 2515/2012 z dne 20.05.2013 izhaja, da je tožnica kot upnica v stečajnem postopku nad toženo stranko kot dolžnico prijavila naslednje zavarovane terjatve (točka A b) Prijave):

- glavnico 27.154,40 EUR iz sklepa o izvršbi VL 103950/2012 z dne 14.07.2012;

- glavnico 8.776,00 EUR iz sklepa o izvršbi VL 115005/2012 z dne 09.08.2012;

- glavnico 5.712,00 EUR iz sklepa o izvršbi VL 146362/2012 z dne 04.10.2012;

- zakonske zamudne obresti od navedenih glavnic od dneva uvedbe stečajnega postopka v skupni višini 2.386,00 EUR.

8. Tožnica je poleg tega v stečajnem postopku prijavila še naslednje navadne terjatve (točka B Prijave):

- glavnico 7.624,00 EUR iz sklepa o izvršbi VL 128046/2012 z dne 06.09.2012;

- glavnico 704,00 EUR na podlagi računa št. 46-08-12);

- obresti od navedenih glavnic v skupni višini 345,57 EUR.

9. Iz Prijave nadalje izhaja, da tožnica prijavlja še izvršilne stroške, stroške zavarovanja in stroške izvršitelja v skupnem znesku 5.375,43 EUR. Skupaj je tako tožnica prijavila terjatev (zavarovano in navadno) v višini 49.970,40 EUR glavnice, povečano za obresti v višini 2.731,57 EUR in stroške v višini 5.375,43 EUR, kar skupaj znese 58.077,40 EUR.

10. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev (pod zaporedno št. 230) je razvidno, da je bila upnici-tožnici dokončno priznana prijavljena terjatev v celoti, torej zavarovana in navadna, v skupni višini 58.077,40 EUR in po posameznih postavkah (glavnica, kapitalizirane obresti in stroški), kot so bile ugotovljene zgoraj. Tako ne držijo pritožbene navedbe, da je bila tožnici priznana zgolj zavarovana terjatev, saj priznan znesek glavnice v višini 49.970,40 EUR vključuje tudi glavnico navadne terjatve 8.328,00 EUR, ta pa nesporno tudi znesek 7.624,00 EUR iz sklepa o izvršbi VL 128046/2012 z dne 06.09.2012, ki je predmet konkretnega pravdnega postopka. Neutemeljene in nasprotujoče si so tako trditve tožnice, da je stečajni upravitelj priznal le zavarovano terjatev v znesku 45.718,64 EUR, ne pa tudi navadne terjatve v znesku 12.358,76 EUR, saj seštevek omenjenih terjatev predstavlja znesek 58.077,40 EUR, torej znesek dokončno priznane terjatve tožnice v stečajnem postopku nad toženko. Višje sodišče tako zaključuje, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in da so pritožbeni očitki o zatrjevani kršitvi neutemeljeni.

11. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP), saj konkretno uveljavljani pritožbeni razlog ni utemeljen, niso pa podani niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

12. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato mora glede na načelo uspeha sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.