Court dismisses appeal confirming travel costs are bankruptcy assets and employer expenses are bankruptcy procedure costs.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe higher court rejected the debtor's appeal, upholding the first-instance decision that travel expenses constitute bankruptcy assets. The debtor argued these costs were exempt from execution and should be paid, but failed to provide evidence or specific circumstances regarding public transport availability. The court ruled that since travel costs are not listed as exempt income under the relevant law, they belong to the bankruptcy estate, while employer-related travel expenses are treated as bankruptcy procedure costs.
Legislator headnote
AI generatedZFPPIPP 389. odst. 2; ZIZ 101. člen: Travel expenses are classified as income and thus form part of the bankruptcy estate, whereas employer-related travel costs incurred during work are treated as bankruptcy procedure expenses.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Potni stroški so prejemek in spadajo v stečajno maso.
Predlog dolžnika za poplačilo stroškov prihoda na delo stečajno sodišče obravnava kot predlog za plačilo stroškov stečajnega postopka, kar je bilo v tej zadevi tudi storjeno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izterjavi stalnih prejemkov. Obrazložilo je, da mora ugovor vsebovati tudi ugovorne razloge, ki jih nima, razen pavšalnih navedb. Dolžnik ni predložil nobenega dokaza, stroškov tudi po višini ni izkazal, ni navedel okoliščin v zvezi z možnostjo uporabe javnega prevoza oziroma drugih pomembnih okoliščin.
2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je že v predlogu za začetek postopka osebnega stečaja predložil plačilne liste, iz katerih izhaja, kje je zaposlen, višina plače in potnih stroškov.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Dolžnik smiselno zatrjuje kršitev določb 389. in 393. člena ZFPPIPP. Pri tem ima sicer prav, ko navaja, da so določeni prejemki izvzeti iz izvršbe in s tem tudi iz stečajne mase. V skladu z 2. odstavkom 389. člena ZFPPIPP so iz stečajne mase izvzeti predmeti, ki so izvzeti iz izvršbe po 79. členu ZIZ, in prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ. Potni stroški so prejemek. Prejemki so vse, kar v denarju dolžnik prejme, tudi stroški za prehrano in prevoz. Nobena od točk 101. člena ZIZ kot prejemek, izvzet iz izvršbe, ne navaja potnih stroškov, kar pomeni, da tudi ti spadajo v stečajno maso. V stečajnem postopku, v katerem se omejitve iz 1. odstavka 102. člena ZIZ ne upoštevajo, saj ZFPPIPP tega ne določa, pa lahko stroški, ki jih ima delavec pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, predstavljajo stroške stečajnega postopka v smislu 1. odstavka 354. člena ZFPPIPP (primerjaj tudi sklep Cst 505/2013). Predlog dolžnika za poplačilo takih stroškov stečajno sodišče obravnava kot predlog za plačilo stroškov stečajnega postopka, kar je bilo v tej zadevi tudi storjeno (sklep z dne 1. 4. 2015; PD 54).
5. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).