Appeal dismissed; presumption of enforcement risk for future support arrears is irrebuttable under ZIZ s. 259.

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanih II., III. in IV. točki izreka potrdi.

II. Stranke same krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Določba 259. člena ZIZ določenim privilegiranim terjatvam priznava poseben položaj v postopku zavarovanja s predhodno odredbo, tako da omogoča zavarovanje za še nezapadle zneske, ki bodo zapadli v enem letu, in predpisuje domnevo, da je podana nevarnost za uveljavitev terjatve, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana. Te domneve ni mogoče ovreči (praesumptio iuris et de iure). Dolžnik bi lahko uspel le, če bi ovrgel ugotovitev, da je bila zoper njega že zahtevana izvršba za izterjavo zapadlega zneska oziroma da je bila takšna izvršba predlagana.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika v stroškovnem delu delno ugodilo za znesek 30,80 EUR, v tem delu sklep z dne 19. 6. 2014 razveljavilo in predlog v tem delu zavrnilo (I. točka izreka), v preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (II. točka izreka), dolžniku je naložilo upnikoma v 8 dneh povrniti 23,22 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka), in sklenilo, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovornega postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se je dolžnik po pooblaščencu pravočasno pritožil, izpodbija pa odločitev v II., III. in IV. točki izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge, opredeljene v prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovoru ugodi in predlog upnikov zavrne, upnikoma pa naj se naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Uveljavlja, da se sodišče ni opredelilo do navedb dolžnika glede razlogov, iz katerih ni mogel redno plačevati preživnine, niti do navedb glede občutnega preplačila preživnine zaradi hkratnega teka postopka izvršbe na plačo in zavarovanja s predhodno odredbo. Z vlaganjem vedno novih predlogov za predhodno odredbo nastajajo nepotrebni odvetniški in sodni stroški, ki jih mora plačevati dolžnik. Očita absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. V nadaljevanju pritožbe ponavlja ugovorne trditve. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnika sta po pooblaščenki na pritožbo odgovorila in predlagata njeno zavrnitev ter priglašata stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določba 259. člena ZIZ določenim privilegiranim terjatvam priznava poseben položaj v postopku zavarovanja s predhodno odredbo, tako da omogoča zavarovanje za še nezapadle zneske, ki bodo zapadli v enem letu, in predpisuje domnevo, da je podana nevarnost za uveljavitev terjatve, če je bilo treba zoper dolžnika že zahtevati izvršbo za izterjavo zapadlega zneska ali če je bila taka izvršba predlagana. Te domneve ni mogoče ovreči (praesumptio iuris et de iure)(1). Dolžnik bi lahko uspel le, če bi ovrgel ugotovitev, da je bila zoper njega že zahtevana izvršba za izterjavo zapadlega zneska oziroma da je bila takšna izvršba predlagana.

6. Glede na navedeno so dejstva, s katerimi je dolžnik pojasnjeval neplačevanje preživnine, zaradi česar je bila že predlagana in dovoljena izvršba, in dejstva v zvezi s preplačilom preživnine zaradi hkratnega teka postopka izvršbe in zavarovanja s predhodno odredbo, pravno nepomembna in se sodišču prve stopnje do njih ni bilo treba opredeljevati. Ker ne gre za odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih, ni podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7. V zvezi s pritožbenim uveljavljanjem, da izdaja sklepa o predhodni odredbi dolžnika ponovno postavlja v položaj, ko bo kljub temu, da bi sicer preživnino redno in prostovoljno plačeval, izpostavljen možnosti, da bo zaradi zavarovanja na več sredstvih in v predhodnem postopku že izkazane nepripravljenosti upnikov oziroma njune zakonite zastopnice na ažurno utesnitev in umik sredstev izvršbe in zavarovanja, morda ponovno izredno hudo prizadeta njegova osnovna eksistenca, višje sodišče pojasnjuje, da ima dolžnik v postopku izvršbe in zavarovanja možnosti uveljavljanja pravnih sredstev, ki takšno nevarnost preprečujejo. Tako lahko na podlagi 52. člena ZIZ uveljavlja odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe, če oseba, ki sodeluje v postopku, stori napako pri opravljanju izvršbe (na primer kršitev 101., 102., 137. člena ZIZ), uveljavlja lahko prenehanje terjatve z ugovorom po izteku roka (56. člen ZIZ), v primeru ugotovljenega preplačila v izvršbi pa ima tudi možnost predlagati nasprotno izvršbo (67. člen ZIZ). Navedena bojazen dolžnika torej ne more biti razlog, zaradi katerega ne bi bilo dopustno zavarovati terjatve z dvema predhodnima odredbama.

8. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel, upnika pa sama krijeta stroške odgovora na pritožbo, ker ti niso bili potrebni. Glede na vsebino izpodbijanega sklepa in vsebino pritožbe namreč odgovor nanjo ni bil potreben in upnika z njim k odločitvi o pritožbi nista pripomogla.

(1) Glej Vesna Rijavec, Civilno izvršilno pravo, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 256; dr. Borivoj Starović, Komentar Zakona o izvršnom postupku (zakonodavstvo, teorija, praksa), „PRAVO“ DOO Novi Sad, 1991, str. 633 do 636; S. Triva, V. Belajec, M. Dika, Sudsko izvršno pravo, Opči dio, Informator, Zagreb, 1984, str. 378.