Appeal dismissed; late notice rejected due to statutory service by mail and lack of specific evidence challenging the service date.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Stranka ima sicer možnost, da domnevo, da so dejstva (datum prejema obvestila) v vročilnici kot javni listini neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena, izpodbija, vendar lahko to stori le s konkretiziranimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost, za katere obenem predlaga tudi ustrezne dokaze. Zgolj s splošnim, dokazno povsem nepodprtim zatrjevanjem, da je sodbo prejela 8. 9. 2014, pa tožena stranka ne more uspeti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje napoved pritožbe tožene stranke z dne 15. 9. 2014 kot prepozno zavrglo.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožena stranka. Predlaga njegovo razveljavitev in upoštevanje vložene napovedi pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na določbi tretjega odstavka 496. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in ugotovitvi, da je tožena stranka sodbo s skrajšano obrazložitvijo prejela 4. 9. 2014, napoved pritožbe pa vložila 15. 9. 2014, po izteku osemdnevnega roka za njeno vložitev.

5. Tožena stranka v pritožbi trdi, da je sodbo z dne 25. 7. 2014 prejela 8. 9. 2014, zato je bila napoved pritožbe, vložena 15. 9. 2014, pravočasna, vendar pa njeni pritožbi ni mogoče slediti. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, je bila sodba s skrajšano obrazložitvijo toženi stranki vročena s t. i. fikcijo (obvestilo o opravljeni vročitvi, pripeto k red. št. 17 spisa). Skladno s 142. členom ZPP se namreč v primeru, ko pisanja ni mogoče izročiti naslovniku, osebna vročitev opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču oziroma pošti, če gre za vročitev po pošti, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku ali na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti (tretji odstavek 142. člena ZPP). Taka vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če pa tega ne stori v 15 dneh (od obvestila), pa se šteje, da je bila vročitev opravljena po preteku tega roka (četrti odstavek 142. člena ZPP). V obravnavanem primeru je bilo obvestilo toženi stranki puščeno v hišnem predalčniku 19. 8. 2014, tožena stranka pa do izteka petnajstdnevnega roka pisanja ni dvignila, zato se šteje vročitev za opravljeno že s pretekom zadnjega dne tega roka, 3. 9. 2014(1).

6. Skladno s četrtim odstavkom 224. člena ZPP ima stranka sicer možnost, da domnevo, da so dejstva (datum prejema obvestila) v vročilnici kot javni listini neresnično ugotovljena ali da je vročilnica nepravilno sestavljena, izpodbija, vendar lahko to stori le s konkretiziranimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost, za katere obenem predlaga tudi ustrezne dokaze (prvi odstavek 7. člena ZPP). Zgolj s splošnim, dokazno povsem nepodprtim zatrjevanjem, da je sodbo prejela 8. 9. 2014, pa tožena stranka glede na navedeno ne more uspeti.

7. Rok za napoved pritožbe je tako začel teči naslednji dan po vročitvi, 4. 9. 2014, in je potekel 11. 9. 2014. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je napoved pritožbe, poslano priporočeno po pošti 15. 9. 2014, kot prepozno zavrglo, je zato tudi po presoji višjega sodišča pravilna.

8. Glede na navedeno pritožba tožene stranke ni utemeljena in ker višje sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), jo je zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Sodišče prve stopnje je kot datum vročitve štelo datum 4. 9. 2014, ko je bilo toženi stranki sodno pisanje dejansko puščeno v hišnem predalčniku, ki pa na datum vročitve in začetek teka roka ne vpliva.