Appeal dismissed; creditor cannot claim full debt in enforcement after insolvency settlement without administrator recognition.

I. Pritožba se zavrne in se prvostopenjska sodba v izpodbijani IV. točki izreka potrdi.

II. Zahtevek tožene stranke za povrnitev pritožbenih stroškov se zavrne.

[JEDRO]

Iz končnega seznama preizkušenih terjatev v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko izhaja, da se stečajni upravitelj o terjatvi tožene stranke ni izjavil, kar pomeni, da ne velja za priznano, posledično pa tudi ne za ugotovljeno v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko. Kot tako jo je tožeča stranka upravičena uveljavljati v sodnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 180211/2013 z dne 15. 11. 2013 razveljavilo tudi v 1. in 3. odstavku izreka. Ugotovilo je, da obstoji terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 962,01 EUR (II. točka izreka), tožena stranka pa je dolžna plačati 481,00 EUR do 6. 2. 2017, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje (III. točka izreka). Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni od prejema sodbe povrniti pravdne stroške v višini 166,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

2. Proti stroškovni odločitvi v IV. točki izreka se je pravočasno pritožila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano točko izreka sodbe spremeni tako, da prvostopenjske pravdne stroške tožene stranke naloži v plačilo tožeči stranki oziroma podredno, da vsaka stranka trpi svoje pravdne stroške. Zahtevala je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pri preizkusu pritožbenih razlogov je sodišče druge stopnje izhajalo iz sledečih dejanskih okoliščin:

- Okrožno sodišče v Ljubljani je dne 9. 7. 2012 začelo postopek prisilne poravnave nad toženo stranko, v okviru katerega je bil dne 14. 1. 2013 izdan sklep o potrditvi prisilne poravnave, opr. št. St 1484/2012, ki je v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. Cst 42/2013 z dne 5. 2. 2013 postal pravnomočen;

- prisilna poravnava nad toženo stranko, ki se nanaša na terjatve, nastale do 8. 7. 2012, je bila pravnomočno potrjena z naslednjo vsebino: - delež plačila terjatev upnikov: 50 %; - rok za plačilo terjatev upnikov: štiri leta od pravnomočnosti potrjene prisilne poravnave; - terjatve upnikov se v obdobju od 9. 7. 2012 do poteka roka za njihovo plačilo ne obrestujejo;

- tožeča stranka je dne 15. 11. 2013 vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, na podlagi katerega je zahtevala plačilo računa št. 2-1200000706 z dne 13. 6. 2012 v znesku 958,01 EUR, ki je zapadel v plačilo 21. 6. 2012, torej plačilo celotne terjatve, ki je nastala pred začetkom postopka prisilne poravnave;

- vtoževana terjatev ni bila vnesena v seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave.(1)

5. Upnik ima po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, pravico uveljavljati navadno terjatev v sodnem postopku, vendar ne v višjem deležu od deleža, določenega v potrjeni prisilni poravnavi, pred potekom rokov za plačilo, določenih v potrjeni prisilni poravnavi (prvi odstavek 214. člena ZFPPIPP). Pritožba zmotno navaja, da je terjatev tožene stranke veljala za priznano v postopku prisilne poravnave, posledično pa tožeča stranki ni mogla zmagati za nekaj, kar ji je že bilo priznano. Za priznano v postopku zaradi insolventnosti velja tista pravočasno prijavljena terjatev, ki jo v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev prizna stečajni upravitelj in hkrati ne prereka noben upnik (prvi odstavek 67. člena ZFPPIPP). Iz končnega seznama preizkušenih terjatev(2) v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko izhaja, da se stečajni upravitelj o terjatvi tožene stranke ni izjavil, kar pomeni, da ne velja za priznano, posledično pa tudi ne za ugotovljeno v postopku prisilne poravnave nad toženo stranko (prvi odstavek 211. člena ZFPPIPP). Kot tako jo je tožeča stranka upravičena uveljavljati v sodnem postopku.

6. Tožeča stranka, ki je sodni postopek za uveljavitev plačila navadne terjatve (nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave nad toženo stranko) v celotnem znesku, začela po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave nad toženko, je to storila na način, da je vložila predlog za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. S tem je dosegla, da je sodišče tožeči stranki (takrat dolžniku) naložilo, da v roku 8 dni plača terjatev v celotnem znesku 958,01 EUR. Spisovna dokumentacija pritrjuje pritožbeni navedbi, da je tudi v pravdnem postopku vztrajala pri naložitvi v plačilo celotne terjatve z zapadlostjo 21. 6. 2012. Ne glede na to pa je bila njena terjatev (sedaj že) pravnomočno ugotovljena v celotnem vtoževanem znesku, le da bo zaradi okoliščin, ki so na strani tožene stranke, poplačana omejeno po pogojih pravnomočne potrjene prisilne poravnave. V pravdi je v celoti uspela in je zato na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP upravičena do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov.

7. Glede na to, da tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega dela sodbe pritožbeno sodišče ni zaznalo nobene od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

8. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna sama nositi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

9. V skladu s 5. odstavkom 458. člena ZPP je o predmetni zadevi odločal sodnik posameznik.

(1) Dne 14. 1. 2013 objavljen na ajpes.si.

(2) Dne 5. 12. 2012 objavljen na ajpes.si.